Miha Zupan: gluhi košarkar, ki s pomočjo košarke premika meje mogočega

Gluhi ljudje imajo veliko preprek v življenju v primerjavi z ljudmi, ki nimajo takšnih oteževalnih okoliščin. Potrebujejo ogromno prilagajanja, zato jim tudi težje uspe v nam poznanem svetu. A posamezniki, kot je Miha Zupan, so vzor vsem gluhim ljudem.

Pred štirimi leti je kot prvi gluhi košarkar zaigral na svetovnem prvenstvu v Turčiji, bil tudi prvi v evroligi, ki mu je uspel ta podvig, čeprav se je nato našel nekdo s Češke, ki je dejal, da je on tisti, ki je kot prvi igral v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju.

Za Miho je bila pot do profesionalnih košarkarskih voda trnova, saj je bilo veliko prilagajanja, na začetku kariere pa je igral celo brez slušnega aparata. Predstavljate si, da ne bi nič slišali med igranjem košarke … "Trenerja in soigralcev praktično nisem slišal. Bil sem izgubljen. Ko sem začel nositi aparat in trak, sem začel napredovati," je o svoji težavi povedal Zupan.

Miha živi dva svetova

"Živim dva svetova – gluhega in normalnega. Našel sem se – tudi zaradi dobrih soigralcev in prijateljev. Lepo se pogovarjajo z menoj, kar mi največ pomeni. Zame je košarka nekakšna šola. Hodil sem na gluho šolo, ki je bila zame premalo. Ko sem začel igrati košarko, so se mi odprli novi jeziki, spoznal sem nove ljudi, izboljšal govor, videl veliko sveta … Košarka je zame največja šola. Za razliko od preostalih gluhih lažje sprejemam, ker se pogovarjam z normalnimi ljudmi. Zaradi košarke sem postal bolj samozavesten in pogumen. Točno vem, kakšne težave imajo gluhi v pogovoru z normalnimi ljudmi. So zaprti vase in manjka jim samozavesti. Zame je to največji dokaz, da so lahko tudi gluhi sposobni," je Miha spregovoril o tem, na kakšen način mu je košarka pomagala pri osebnostnem razvoju.

Po karieri se bo zavedel, kaj je naredil za gluhi svet

Foto: Vid Ponikvar Košarko je sprva igral na Slovanu, kjer se je razvila prava ljubezen do košarke in kjer je spoznal, da je tudi zanj prostor v tem športu. Garal je, se veliko prilagajal in na koncu mu je uspelo: "Veliko mi pomeni, da igram, saj sem s tem premaknil meje nemogočega. Tu mislim z vidika komunikacije, ki je v ekipnem športu, kot je košarka, izjemno pomembna. Gluhi prijatelji, športniki, ki me spremljajo, so zelo veseli, da nastopam na tako velikem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo. To je velik dosežek za gluhega igralca. Iz Evrope in z vsega sveta me spremljajo in so zelo veseli ter si želijo, da mi uspe v svetovnem merilu. Nekaj španskih prijateljev bo v Barceloni tudi na naših tekmah."

Zaradi napredka v zasebnem življenju in v košarki je lahko vzor gluhim ljudem. Pa se ima za vzornika? "Rekel bi, da sem prebil led. Govor sem izpopolnil, ker vsak dan govorim. Ko bom končal kariero in se umiril, se bom zavedel, da sem naredil nekaj nemogočega," odgovarja Zupan.

Velik preskok je naredil, ko je šel v tujino. Angleškega jezika ni znal, povrhu vsega pa ni vedel, kako ga bo sprejela okolica. Dokaz, da mu je uspelo tudi na tem področju, je, da že pet let igra onstran naših meja.

O Mihi Zupanu snemajo film

Foto: Vid Ponikvar "Zame je bila dobra šola, da sem sedem let treniral pri Slovanu in se prilagodil ter pridobil samozavest. Nato je bila prelomnica Olimpija ter seveda odhod v tujino. Bil sem v težki dilemi. Žena mi je vedno stala ob strani in mi govorila, da sem sposoben igrati v tujini. Nisem znal angleščine, ampak v zadnjih letih sem se naučil. Ni mi žal, da sem šel. Povsod so me dobro sprejeli. Zdi se mi, da v tujini boje sprejemajo gluhe kot v Sloveniji. Bil sem presenečen. Pričakoval sem ravno obratno. V tujini smo srečni," je z velikim zadovoljstvom pripovedoval Miha.

Kakšno je njegovo življenje, bo kmalu predstavljeno širši javnosti, saj pod taktirko Luke Šefica nastaja dokumentarec o njem: "Če bo šlo vse po načrtu, ga bomo lahko videli prihodnje leto. V filmu ne bom predstavljen kot gluhi košarkar, ampak bodo osrednja nit težave v življenju: kako komuniciram s soigralci, kako igram … Ne bo zgodba, kako mi je uspelo. Več ne bom povedal. Zelo sem vesel, da so se spomnili name. Vesel sem, da lahko povem svojo zgodbo. Hočem namreč pokazati, da lahko tudi gluhemu športniku uspe, ampak na drugačen način. Da se prilagajajo ljudje … S tem želim pokazati svetu, da se lahko premika meje."

Bo Miha premaknil meje tudi na svetovnem prvenstvu v Španiji in se kot prvi gluhi košarkar veselil medalje na največjih tekmovanjih? Prav vsi bi bili veseli takšnega podviga.