Luka Dončić visoko nad vsemi: od otroškega nasmeha do ubijalskega pogleda

Dončića v četrtfinalu evrolige čaka Panathinaikos. Foto: Sportida

Ko je Cristiano Ronaldo v torek zvečer na prvi četrtfinalni tekmi lige prvakov s škarjicami zatresel mrežo Juventusa, je splet preplavilo vsesplošno navdušenje nad nogometno mojstrovino portugalskega zvezdnika. A čeprav tovrstnih golov na nogometnih tekmah ni mogoče videti vsak dan, še manjkrat pa na tako pomembnih tekmah, pa večina opazovalcev nogometne igre, tudi tistih, ki častijo Barcelono s tamkajšnjim zvezdnikom Messijem in bi morali po nepisanih navijaških pravilih zvezdniškega antagonizma pogledati stran, v zadetku ni videla naključja, temveč vnovično potrditev nogometne izjemnosti prvega moža Reala.

Podoben status, resda na drugačni ravni, še v precej manjši meri oziroma še na predhodnih razvojnih stopnjah, pa si v tej sezoni gradi tudi košarkarska Realova sedmica – Luka Dončić. Tudi ljubljanski mladenič pod okriljem španskega velikana je z domiselnimi potezami letos pogosto skrbel za spletne uspešnice. A ko so se vrstile druga za drugo, pri čemer ne gre spregledati niti njihovega učinka na ekipni uspeh, je postajalo jasno, da tudi Dončićeve mojstrovine še zdaleč niso mladostniški prebliski, temveč stabilna ponudba iz bogate zakladnice. Stvarnost, dejstvo, realnost.

Štirikrat je bil igralec kroga. Foto: Sportida Statistični kralj

Popotovanje po dolgem rednem delu najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja je Donke II končal ob petkovi Realovi zmagi nad Bambergom (106:86). To je bila ena tistih tekem, ki se zanesljivo ne bodo uvrstile na seznam Dončićevih najboljših. Ni izstopal. Za to pravzaprav niti ni bilo nobene potrebe. Strelska roka tokrat ni bila natančna, skakalnega navdiha ni imel, vseeno pa je v 21 minutah na parketu korektno opravil svoje delo ter na klop sedel z 12 točkami in štirimi skoki.

S tem pa ni mogel pokvariti odlične statistike, ki je že postala evroligaško arhivsko gradivo. Kar je nakazal že na prvi tekmi sezone, na gostovanju pri Anadolu Efesu, kjer je 27 točkam dodal po štiri skoke in asistence, je nato potrjeval v večjem delu sezone. Bil je najbolj vsestranski igralec tega tekmovanja, zato ne čudi, da je redni del evrolige končal z najboljšim statističnim indeksom med vsemi – 22,67.

Otroški nasmeh, ubijalski pogled

Prihodnji mesec bo znano tudi, ali mu bo priponka statističnega kralja prinesla tudi uradni naziv najkoristnejšega košarkarja evrolige. S tem bi postal najmlajši MVP tega tekmovanja. Prav njegovo mladost se sicer zelo pogosto omenja. Ta mu resda ne prinaša statističnih olajšav ali popusta v očeh tekmecev. Je le dokaz edinstvenosti in predvsem namig na še veličastnejšo prihodnost, ki bi ga lahko čakala ob piljenju tehnike in kopičenju izkušenj. Telesno že zdaj presega svoja leta. Mladost pravzaprav pokaže le še s kakšnim nepremišljenim odzivom in napako ter seveda mladostniškim ali kar otroškim nasmehom. A dopolnjujeta ga ubijalska pogled in instinkt.

Navduševal je z neverjetnim pregledom nad igro, ponotranjenim predvidevanjem in paleto raznolikih napadalnih rešitev. Da lahko prevzame taktirko, je po bravuroznih predstavah v mlajših kategorijah, za katere je bilo hitro jasno, da jih je prerasel, nakazal že na EuroBasketu. V Realu pa je izkoristil vrzel, ki je nastala o tem, ko se je poškodoval Sergio Llull. Postavil se je nad vse in s tem opozoril, da je zrel tudi za ligo NBA.