Mladi Slovenec jasno odgovoril kritikom

"Dobro jutro," nas je ob telefonskem klicu v nedeljskem večeru z drugega konca sveta, natančneje iz slabih deset tisoč kilometrov oddaljenega Los Angelesa, pozdravil 19-letni slovenski košarkar Jan Vide. Ta je še lani nosil dres madridskega Reala, od katerega se je konec lanskega maja poslovil v velikem slogu. Mladi slovenski košarkar je na zaključnem turnirju mladinske evrolige v Kaunasu v povprečju dosegal 20,8 točke, 5,6 skoka in 4,6 asistence na srečanje. Dosežki so v življenjepis mladega Slovenca poleg naslova prvaka evrolige dodali še naziv MVP zaključnega turnirja, na katerem je Real za sabo med drugim pustil tudi Barcelono, Panathinaikos in Žalgiris.

Zatem je mladi Slovenec, ki je prve košarkarske korake napravil pri domžalskem Heliosu, slovensko izbrano vrsto do 19 let kot najboljši strelec vodil do devetega mesta na svetovnem prvenstvu, nato pa hitro spakiral kovčke in se odpravil čez lužo novemu poglavju naproti. Poglavju in odločitvi, ki je bila za marsikoga v košarkarskem svetu veliko presenečenje. Vide se je namreč odločil, da bo svoj bogati košarkarski talent razvijal na univerzi UCLA (University of California, Los Angeles), ki je z enajstimi naslovi rekorderka po številu naslovov v ameriški študentski ligi NCAA. 

Vide je bil nosilec igre praktično vseh mlajših reprezentanc Slovenije. Foto: FIBA

A začetek nove poti v Los Angelesu za mladega Slovenca ni (bil) najlažji, v povprečju na parketu v ligi NCAA preživi le slabih sedem minut, v katerih dosega dve točki, 0,7 skoka in 0,6 asistence na srečanje, kar je veliko manj, kot je Domžalčan pričakoval pred odhodom v ZDA. A slovenski košarkar kljub temu trdno stoji za svojimi odločitvami, tako na parketu kot zunaj njega pa kljub rosnim letom kaže veliko mero zrelosti.

Jan, če začneva z najlažjim vprašanjem. Kako ste?

V redu. Ravno včeraj smo se vrnili iz gostovanja v San Franciscu, kjer smo imeli še eno tekmo. Vse poteka po načrtih, sem zdrav, nimam nobenih poškodb, kar je tudi najpomembnejše.

Kaj pa življenje v Los Angelesu? Ste se že navadili na povsem novo okolje?

Iskreno, če se malce pošalim, sem se na vse pripravil in navadil že prej, ko sem ogromno preigral igrico GTA (Grand Theft Auto je serija akcijsko-pustolovskih videoiger, op. p.). Dejansko je tukaj vse tako, kot je bilo v igrici (smeh, op. p.). Življenje je enako tistemu, ki ga vidimo v filmih. Vse je nekoliko drugače, ker je mesto res ogromno, ampak sem se kar hitro in dobro navadil, tako da se nimam kaj pritoževati.

Vse skupaj mi je olajšala še izkušnja v Madridu, saj sem bil že prej navajen na življenje v tujini. Edina razlika je zdaj še ta, da se je ura malce zamenjala. A smo se z družino in prijatelji na to že dobro navadili, imamo razpored in načrt, kdaj se lahko slišimo. V kratkem me pride obiskat sestra, tudi starši so že bili tukaj, vsem je Los Angeles všeč, tako da se ne pritožujejo.

Hitro se je navadil na življenje v Los Angelesu. Foto: Guliverimage

Kako je videti vaš vsakdan? Vem, da veliko potujete, tako da so si verjetno dnevi precej različni.

Res je. To je tudi največja razlika od življenja v Madridu. Tam je bil vsak dan enak, tukaj pa je vsak dan povsem drugačen od dneva prej. Največkrat je tako, da imamo dvakrat v tednu tekmo, ponavadi v četrtek in soboto. Od ponedeljka do srede pa je poudarek predvsem na treningih. Takrat treniramo zjutraj nekje od 9. do 12. ure, potem pa popoldne sledijo predavanja. Če nekako posplošim, se vsako jutro zbudim približno ob sedmih, se pripravim na dan, sledi odhod v fitnes, nato pa še trening z žogo.

Tudi tu je kar velik poudarek na šolanju, je pa to ne nazadnje univerza, tako da si sam odgovoren, nihče ne pritiska nate. So pa ljudje vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, če le pokažeš zanimanje. Od začetka šolanja imaš na voljo dve leti, da se odločiš, kam se boš usmeril. Jaz se za zdaj še nisem, a me nekako vleče v ekonomijo, ker imamo to že v družini, ali pa v sociologijo. Seveda je moj glavni fokus trenutno na košarki.

Koliko pa imate sploh prostega časa?

To je stvar, ki me je tukaj najbolj presenetila. Tukaj imamo v primerjavi z Madridom veliko več svobode. V Madridu smo bili večino časa v internatu, tukaj pa moraš sam prevzeti več odgovornosti in si organizirati čas. Verjamem, da se zaradi te svobode lahko potem marsikdo hitro izgubi, sploh ko si sam sredi Los Angelesa in je meja le nebo. A sem večino tega prostega časa v dvorani. To je hkrati tudi najboljša stran življenja tukaj, saj je dvorana odprta 24 ur na dan, tako da sem prvi teden, ko sem prišel sem in sem se mučil z "jet lagom", prihajal v dvorano ob petih zjutraj in normalno treniral. To je res velik plus, saj je vse na dosegu roke.

Prave priložnosti za dokazovanje še ni dobil, a verjame, da bo njegov čas še prišel. Foto: Guliverimage

Kako pa ste zadovoljni s potekom košarkarske sezone? Zdaj ste z vašo ekipo Bruins v nizu petih zaporednih zmag.

Ekipa je res povsem nova. Veliko nas je novincev in je bil zaradi tega začetek sezone še toliko težji, da smo se navadili na vse skupaj in tudi eden na drugega. Zdaj upamo, da se nam bo uspelo uvrstiti na zaključni turnir, kar je tudi naš cilj. Tudi vzdušje v ekipi je zdaj, ko nam je nekoliko bolj steklo, razumljivo veliko boljše kot prej.

Poleg Američanov imamo v ekipi še Srba, ki je tukaj že tretje leto, potem je tukaj še Španec, proti kateremu sem se meril že v času, ko sem bil v Realu, tako da se poznava že od prej. Tu pa sta še Turek in Francoz, ki ju prav tako poznam od prej, tako da smo kar pisana zasedba.

Ko sva se pogovarjala lani, ste dejali, da je eden od razlogov za selitev v ZDA tudi ta, da boste imeli v Los Angelesu na voljo več igralnega časa, kar se (vsaj za zdaj) ni uresničilo.

Če sem povsem iskren, sem tudi sam prišel v ZDA z velikimi pričakovanji, a sprememba je res velika in se moram tudi sam individualno še zelo izboljšati. Zaupam temu programu, vem, da vsi tukaj želijo najboljše zame, tako da se moram samo dokazovati iz dneva v dan, delati na treningih. V takem položaju sem bil tudi v Madridu, kjer mi od začetka res ni steklo, tudi nisem imel veliko igralnih minut, a sem kljub vsemu vztrajal in treniral še bolj trdo, tako da zdaj točno vem, kako se postaviti nasproti zadevam in kaj moram storiti.

Foto: FIBA

Koliko je dodatne komunikacije s trenerjem, pomočniki, drugim osebjem v moštvu? So vam na voljo?

Ja, seveda. Sploh s pomočniki je komunikacije res veliko, eden od njih je Srb, tako da z njim veliko razpravljamo. Vse poteka, kot mora.

Vas je liga morda v čem presenetila?

Seveda je vse malce drugače. Najprej so tu v prvi vrsti pravila, ki so drugačna. Normalno, da je potrebnega nekaj časa, da se navadiš, a košarka je na koncu koncev univerzalen jezik, tako da če znaš igrati, potem ni nobenih težav in izgovorov. Je pa igra zelo fizična, ritem igre je hiter, a to mi ustreza.

V zadnjih tednih oziroma kar mesecih je v Sloveniji v košarkarskih krogih veliko govora o selitvi mladih košarkarjev čez lužo v NCAA, kar mnogi označujejo za tvegano in napačno potezo pri razvoju košarkarja. Kako bi sami odgovorili na tovrstne kritike?

V zadnjem času nas je res kar nekaj odšlo v to ligo, a sam v tem ne vidim nobene težave. Glavni razlog, zakaj sem se sam odločil, da odidem v ZDA, je to, da mi omogoči prestop med mladinsko in člansko ligo. V Evropi bi moral iz mladinske selekcije takoj prestopiti med člane, medtem ko je tukaj možen ta dodaten preskok med 18. in 22. letom, da lahko igraš s svojo generacijo in imaš dodaten čas za razvoj, da se dokažeš. To je bil glavni razlog, da nisem še šel med člane, ker se iskreno nisem čutil pripravljenega. Ničesar nisem želel prehitevati, tudi zato se mi zdi ta liga dobra za moj razvoj.

Saša Dončić je le eden izmed košarkarskih strokovnjakov, ki niso navdušeni nad odhodom mladih košarkarjev v ligo NCAA. Foto: www.alesfevzer.com

Torej niste v nobenem trenutku od selitve v ZDA morda obžalovali odločitve, ki ste jo sprejeli lani?

Ne, nikakor. Tako sem se odločil in za tem bom stal do konca.

Pred tedni je bil v kritikah odhodov v študentsko ligo NCAA zelo glasen Saša Dončić, ki je ob prevzemu vloge direktorja reprezentanc na KZS dejal, da se ne spomni, da je kdo iz NCAA prišel boljši košarkar. Njegove besede je nato potrdil tudi predsednik KZS Matej Erjavec, dvome o "pravilnosti" teh selitev je že lani v intervjuju za Sportal podal tudi pomočnik v slovenski reprezentanci Luka Bassin. Vaš komentar?

Iskreno, takšne besede so najboljša motivacija, da še bolj trdo treniram in da se dokažem vsem drugim. To je vse.

Letvico pričakovanj javnosti ste z lanskimi predstavami v dresu Reala in tudi v zadnjih letih v mlajših reprezentancah postavili res visoko, s tem pa pride tudi dodaten pritisk, kar je lahko sploh za mladega košarkarja včasih veliko dodatno breme. Kako se spopadate s tem?

V ZDA sem prišel z veliko samozavesti in pričakovanji, da bom lahko že v tem prvem letu tu pokazal vse, kar znam, in se dokazal. Za zdaj ni tako, a točno vem, katere stvari so v mojih rokah, kaj lahko nadzorujem in česa ne. Osredotočen sem samo na svoje delo, delati moram samo na stvareh, ki jih sam lahko spremenim, ne na tistih, ki jih ne morem, in s takšno miselnostjo se moram razvijati naprej.

Foto: Guliverimage

Zdaj ste vsaj v vlogi gledalca praktično le korak oddaljeni od dogajanja v ligi NBA, zvezdnikov in blišča najmočnejše košarkarske lige na svetu. Ste se že pobliže spoznali s tem svetom?

Poleti so tukaj organizirana posebna druženja z NBA-igralci, katerih del sem bil tudi sam. Tako da sem lahko od blizu gledal, kako so med drugim igrali DeMar DeRozan, Chris Paul, Paul George … Res velika imena, ki sem jih lahko videl od blizu. Videl sem, kako trenirajo, kako ne zgrešijo meta na treningu, res se ti odpre nov svet. Dodaten plus je to, da sem zdaj v ZDA in se mi za tekme lige NBA ni treba zbujati sredi noči. Čeprav če sem iskren, še vedno veliko raje gledam evroligo (smeh, op. p.).

Če sva že pri ligi NBA, ste zdaj verjetno v prvi vrsti spoznali tudi veličino Luke Dončića v ZDA.

Ja, ob tem sem kar malce brez besed. Vsak dan se mi zdi, da nas ne more več presenetiti, a mu vedno znova uspe vse dvigniti na še višjo raven. Zanj in njegovo igro sem res izgubil že vse besede. V ZDA je Luka res superzvezdnik. Vsakemu, ki mu tukaj rečem, da sem iz Slovenije, mi najprej reče, da nima pojma, kje je to, ko pa omenim Luko Dončića, potem vsi vse poznajo in vedo (smeh, op. p.).

"Vsak dan se mi zdi, da nas ne more več presenetiti, a mu vedno znova uspe vse dvigniti na še višjo raven," o Dončiću pravi Vide. Foto: Guliverimage

Koliko ste mogoče v stiku z drugimi slovenskimi košarkarji, ki so del organizacije NCAA?

Največ se slišim s Sašo Cianijem, s katerim se poznava že od prej. Slišala sva se tudi z Arnetom Osojnikom, drugih pa nikoli nisem spoznal osebno.

Slovenski košarkarji v NCAA:

S selitvijo v ZDA se je nekoliko oddaljila tudi možnost za vaš debi v slovenski članski izbrani vrsti. Ste bili v tem času morda kaj v stiku s KZS ali selektorjem?

Ne še. Morda tudi zato, ker vedo, da med sezono ne morem priti v Slovenijo. Bo že prišel tudi čas za to, korak za korakom, o tem niti ne razmišljam ali se s tem obremenjujem. Ne me razumeti narobe, seveda bi bilo igranje za slovensko reprezentanco velika čast in največ, kar se ti lahko zgodi v karieri, to mi je predstavljalo že vsako poletje v mlajših reprezentancah, a ničesar ni treba prehitevati. Prišel bo čas tudi za to.

Kaj pa če pogledava malce bolj proti bližnji prihodnosti, kakšne so vaše želje in cilji?

Veliko je odvisno od tega, kako se bo končala naša sezona. Tukaj se vse kar hitro konča, že marca. Potem bomo videli, kako bo s poletjem, ali bom del reprezentance ali bom več delal na individualni pripravi. Za to bo še čas in tudi za pogovor, vse možnosti pa si puščam odprte.

Preberite še:

Sportal Poseben večer za Luko Dončića, med navijači tudi mala Gabriela

Sportal Zmaga, 146 točk in novinca dvigajo apetite Dallasa

Sportal Dončićeva želja po treh letih uslišana