Dobil je klic za direktorsko funkcijo in nemudoma končal kariero #video

Ko je Jure Balažić kot golobradi mladenič iz Krke, kjer ni dobil priložnosti, prestopil v Ljubljano k Slovanu, se mu je svet obrnil na glavo. Odkrili so mu sladkorno bolezen. Spremljala ga je celotno kariero in imel je posebne pripomočke, da je lahko sploh tekal po parketu. Takrat je košarko za eno leto postavil celo na stranski tir. Nadaljevanje je sledilo na rekreacijski ravni. Učil se je igrati z boleznijo, nato pa se v drugi ligi spet zaljubil v košarko in se začel košarkarsko dvigovati.

Sportal Od bolezni, zaradi katere je prekinil igranje, do vloge kapetana Slovenije na EuroBasketu

Vrhunec kariere je bil nastop na domačem evropskem prvenstvu v Sloveniji, v veliko zadovoljstvo mu je tudi bilo, da je bil kapetan izbrane vrste leta 2015. Prav domači EuroBasket 2013 pa je bil tisti, ki mu je prinesel v zaključku kariere tudi finančno zadoščenje, potem ko je igral v turških klubih.

Ker je košarka njegovo življenje, je že nekaj let razmišljal, kaj bo počel po karieri. In ko je prišla kot strela z jasnega ponudba, da bi postal direktor domačega košarkarskega kluba Krka, ni okleval.

Pred vami je novo obdobje v življenju. Spoprijeli se boste z nekoliko drugačnimi nalogami, kot ste jih bili vajeni. Tako rekoč ste čez noč končali kariero in postali direktor.

Pripravljal sem se, da imam še za leto ali dve moči za igranje košarke. A je prišla priložnost in sem jo zgrabil z veseljem. Nov izziv. Zavedal sem se, da sem bil na koncu poti. Ko je prišla ta ponudba, sem jo takoj zgrabil z obema rokama. Po karieri sem namreč želel ostati v košarki in zdaj se mi je odprla ta pot.

Ali sta tudi kaj stanje s koronavirusom in negotovost vplivala, da ste postavili košarkarske copate v kot?

Malce je bedno, da se je kariera na tak način končala. Da bi odigral vsaj do konca sezone, ne glede na končni rezultat. Za zadnjo tekmo ni nihče vedel, da bo dejansko zadnja. Po drugi strani pa: če je za Vincea Carterja (zvezdnik lige NBA se je prav tako upokojil, potem ko se je sezona za Atlanta Hawks predčasno končala, op. a.) dobro, se nimam kaj pritoževati. Trener je sicer še želel. Sam nisem vedel, kako bo. Pripravljal sem se, da bom igral. Prišla je priložnost. V upravi so me bolj videli v tej vlogi kot v vlogi igralca, meni pa je tudi prav prišlo.

Pri 32-letih je debitiral v reprezentanci in postal najstarejši debitant slovenske košarkarske reprezentance. Foto: Vid Ponikvar Kaj je tehtnico nagnilo na stran funkcionarja?

Upam, da je to dolgoročna zgodba. Rad igram košarko. Je del mene. Težko je preklopiti. A moram razmišljati o nadaljnjem življenju. Nisem si želel, da bi doma sedel eno leto in razmišljal, kaj bi počel. Ko se je pojavila možnost, nisem dvakrat pomislil.

Že veste, kakšne bodo vaše naloge?

Predvsem bom skrbel za igralce, od tujcev in naprej. Vem, kako so z menoj ravnali v tujini. Izkušnje mi bodo prišle prav, da jim bom pomagal. Naučiti se bom moral administrativne reči, ki so pred mano.

Kaj si obetate od nove službe?

V praksi bom natančno videl, kaj me čaka. Želim si, da bi šla Krka na pot stare slave. Koliko bom imel vpliva, bom še videl. Želim si, da popravimo ugled kluba. Da pripeljemo ljudi nazaj v dvorano.

Torej bo zavel nov veter v klubu …

Ravno to je bil razlog, zakaj so mi ponudili to funkcijo.

Mentorja boste imeli sprva verjetno v Miru Župevcu, ki je to funkcijo opravljal do vašega prihoda.

Vesel sem, da bo Miro še delal z mano, ker se spuščam v nove vode. Ne vem veliko in bom potreboval pomoč. V klubu se tega zavedajo in vedo, da je to proces, ki zahteva nekaj časa.

Leta 2014 je zaigral na svetovnem prvenstvu v Španiji. Nasproti so mu stali tudi zvezdniki lige NBA. Foto: Vid Ponikvar Kdaj ste sicer že začeli razmišljati o tem, kaj bi po karieri počeli?

Razmišljal sem že od 35. leta (smeh, op. a.). Zato sem vztrajal tako dolgo. Res je težava, ker si toliko časa v tem balončku. Ko moraš dobiti enkrat pravo službo, si izgubljen. Star sem 40 let in nimam enega leta normalne službe za seboj. Zato sem vesel, da sem dobil priložnost in sem hvaležen ljudem v klubu.

Ali ste razmišljali, da bi lahko sicer še kaj drugega počeli? Kar nekaj se jih poda v trenerske vode.

Naredil sem trenerski izpit za mlajše kategorije. Nisem si želel nestalne službe. To sem imel v času kariere. Vedno je letna, dvoletna pogodba. Nikoli ne veš, kje boš končal prihodnje leto. Upam, da bo to trajalo dalj časa. Povrhu vsega bom doma. Košarka me zanima. Mislim, da jo obvladam.

Pri vaši novi službi vam bodo izkušnje iz tujine prišle zelo prav.

Vidiš marsikaj. Zadnja leta sem videl veliko, kar prej nisem. Tudi igrice v ozadju, ki so, kot je videti, sestavni del tega posla. Pridobil sem veliko prijateljstev. Vidiš, kako klubi delujejo. Popolnoma različne sredine so. Nekje je sproščeno, drugje vojaško. Ljudje so različni.

Kje vidite potencial Krke?

Super bi bilo, da bi Krka postala klub, v katerega si mlajši igralci želijo priti. Morda, da ne razmišljajo toliko o financah kot o napredovanju. Da bi jim bila odskočna deska. Na tak način lahko dobro košarko igraš za malo denarja. To bi bila idealna zgodba.

Domače evropsko prvenstvo leta 2013 je bilo nekaj nepozabnega, poudarja Balažič. Foto: Vid Ponikvar Ko sva ravno pri košarkarjih. Govori se, da naj bi bila na Krkinem seznamu Nejc Barič in Jan Kosi iz Koper Primorske. Je kaj na tem?

Nimam še vpogleda. Govorice so. Danes se začne ta zgodba. Čez kakšen teden bom lahko povedal.

Ali ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v karieri. Imeli ste zdravstvene težave, ki so vas sprva ovirale …

Sem. Zbolel sem ob prestopu v Slovan. Takrat sem nehal. Ko sem v drugi ligi začel igrati in dosegel veliko točk, sem se spet zaljubil v košarko. Odločil sem se in maksimalno ukvarjal sam. Kolikor sem vložil, toliko sem dobil. Po svoje sem presenečen, da sem prišel v reprezentanco pri 32 letih. Odprla mi je vrata za tujino. Saj so bili s Krko uspehi prej, vendar je treba gledati tudi finančno plat. Če bi bil vpoklic kdaj prej, bi bila morda kariera tudi bolje videti. Ampak se ne pritožujem. Zadovoljen sem. Spoznal sem dobre ljudi, igral proti vrhunskim košarkarjem. Ničesar ne obžalujem.

Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu?

Evropsko prvenstvo v Sloveniji. To je bila evforija. Dobili smo občutek, kako je vrhunskim igralcem, s katerimi so ljudje obsedeni. V Sloveniji smo bili mi takrat zvezde. Noro je bilo.

Vaši klubi v tujini pa so bili, zanimivo, vsi vzhodno od Slovenije.

Zagreb, Ciper, Madžarska in Turčija. Razen Cipra so bile vse dobre izkušnje. Na Cipru sem bil v nepravem času. Prej in zatem je bilo vse super. Pri nas je bila menjava uprave in je bilo v zraku. Dali so nam čeke. Kdor je prvi prišel v banko, je pobral, za druge ni ostalo. Nekaj malega sem sicer dobil. Tisto je bila slaba izkušnja, celo odbilo me je od tujine, preostale izkušnje so bile super. V Gaziantepu je bilo najbolje. Še zdaj sem v stiku z njimi. Veselim se, da jih bom spet prišel obiskat.