Torek, 23. 12. 2025, 21.22
26 minut
Izredna skupščina Kolesarske zveze Slovenije
Volitve za predsednika kolesarske zveze 31. januarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Pavel Marđonović je že napovedal vnovično potegovanje za mesto prvega moža zveze.
Na izredni skupščini Kolesarske zveze Slovenije (KZS) so določili datum volitev za predsednika zveze, ki bodo 31. januarja. Zveza je namreč brez predsedstva, potem ko je stari vodstveni strukturi 23. junija potekel mandat. Posledično je bil dotedanji predsednik Pavel Marđonović zgolj zastopnik zveze za tekoče posle. V tej vlogi bo ostal do volitev.
Kolesarska zveza je po burni izredni skupščini po potrditvah členov dnevnega reda dobila datum volilne skupščine. Za isti dan so pred volilno skupščino sklicane tudi razširjene seje odborov, na katerih bodo potekale volitve predsednikov in članov odbora.
Glavna tema današnje skupščine je bilo predvsem delovanje zveze v zadnjega pol leta, ko je bila ta pravno brez vodstva, in izvolitev delovnega telesa skupščine, saj so želeli člani s tem zagotoviti pravno varnost glede na nastali položaj brez pravega predsedstva.
Člani bi morali na eni od točk dnevnega reda odobriti dosedanje poslovanje in pooblastila zadnjemu predsedstvu in zastopniku Pavlu Marđonoviću, da do izvolitve organov še naprej opravlja svoje delo. Vendar do tega ni prišlo, saj je bilo drugo vabilo na izredno skupščino sklicano prepozno, pri prvem, ki je bilo pravočasno, pa te točke ni bilo na dnevnem redu.
Tako so člani glasovali o datumu izvedbe volilne skupščine ter izbrali člane kandidacijske in volilne komisije, glede urejanja postopkov in obveščanja pred njimi pa pooblastili generalnega sekretarja zveze Žigo Primožiča.
Iz krovne zveze so dodali, da je ta še naprej osredotočena na zagotavljanje nemotenega delovanja, priprave na prihajajoče tekmovalno leto in delovanje reprezentanc.
Marđonović: Pričakovanja so bila, da jim prepustim organizacijo EP
Dosedanji zastopnik zveze in do junija predsednik KZS Marđonović je, kot je dejal v izjavi za STA, že napovedal vnovično potegovanje za mesto prvega moža zveze.
Razkril je tudi ozadje dogajanja iz prejšnjega mandata, ki je pripeljalo do današnjega stanja: "Bivši predsednik (pokojni Tomaž Grm, op. STA) je že za januar 2021 sklicano volilno skupščino samovoljno prestavil za pol leta, ker se je ustrašil protikandidatov in z namenom, da bi si pripravil teren. Kljub pozivom nekaterih klubov in članov predsedstva je podaljšal mandat in zato je do tega prišlo."
V svojem mandatu je tudi sam predlagal kasnejšo volilno skupščino zunaj mandata (30. november), da ta ne bi padla v čas med tekmovalno sezono.
"Takrat je prišlo do pravnih nedoslednosti, saj volilna skupščina ni potrdila vršilcev dolžnosti organov za izvajanje svojih aktivnosti do volitev. Obenem je potekal tudi proces spremembe statuta, ki je izjemno zastarel in poln pravnih lukenj ter situacij, ki ne predvidevajo običajnih življenjskih situacij," je dejal Marđonović.
"Kasneje je upravna enota očitno dobila prijavo od nekoga znotraj kolesarske zveze, da organi nimajo več mandata. Na upravni enoti so mi povedali, da je statut izjemno nepraktičen in poln pravnih lukenj, hkrati pa so nam dali navodila, da čim prej skličemo volilno skupščino. Vmes so nekateri izkoristili priložnost, da so sklicali izredno skupščino z današnjim dnevnim redom in z današnjimi sklepi, ki je bila po mojem mnenju popolnoma nepotrebna. Mi smo želeli sklicati skupščino januarja," je še razkril zastopnik zveze.
V izjavi je še povedal, da je v kolesarstvu "očitno krog ljudi, ki želi voditi zvezo mimo predsedstva", apetiti pa naj bi nekaterim zrasli tudi zaradi napovedanega priliva v višini med 5,5 in 6 milijonov evrov ob izvedbi evropskega prvenstva, čigar proračun je približno 3,5 milijona evrov.
"Pričakovanja so bila, da prepustim organizacijo EP njim in se vanjo ne vtikam, zato je prišlo do prijave in da je nekdo začel to pravno zmedo," je izpostavil.
"Transparentno je, da so vsi klubi, celotna skupščina, vedeli, kaj se dogaja in da so to dejansko sprejeli in želeli. Se strinjam, ni bilo popolnoma v skladu z mandatom zaradi pravnih nedoslednosti, ki je bila posledica naše pravne nestrokovnosti. Če bi na tisti skupščini sprejeli še to, da kot v. d. organi opravljamo svoja dela do volilne skupščine, bi bilo vse sprejemljivo," je za konec dejal Marđonović.
