Šport, ki je Slovencem prinesel tri naslove svetovnega prvaka

Bmxanje je morda manj znana in razširjena zvrst kolesarstva, a zato toliko bolj vznemirljiva in privlačna.

1 / 5

Foto: Uroš Rojc , Simon Stojko Falk , Tone Stojko , Matjaž Slanič

2 / 5

Foto: Uroš Rojc , Simon Stojko Falk , Tone Stojko , Matjaž Slanič

3 / 5

Foto: Uroš Rojc , Simon Stojko Falk , Tone Stojko , Matjaž Slanič

4 / 5

Foto: Uroš Rojc , Simon Stojko Falk , Tone Stojko , Matjaž Slanič

5 / 5

Foto: Uroš Rojc , Simon Stojko Falk , Tone Stojko , Matjaž Slanič

Bmxanje je zanimiva zvrst kolesarstva, ki ima že pridih ekstremizma in se je zato ne morete lotiti nekako na pol. A je morda prav zato ta šport tako privlačen. Na kolesarski zvezi Slovenije ocenjujejo, da v Sloveniji na tekmovanjih sodeluje okrog trideset oseb. A dejansko se jih s tem športom ukvarja bistveno več, tudi mladih.

Gre za eno bazičnih kolesarskih disciplin, ki razvija vsestranskost in je lahko osnova tudi za nekatere druge. Tudi nekateri cestni kolesarji so nekdanji tekmovalci v BMX-u – kratica pomeni Bicycle MotoCross –, celo svetovni podprvak v tem športu pa je bil na primer francoski košarkarski reprezentant Alexis Ajinca.

Maribor kot slovensko središče

Slovenija za zdaj še ni imela olimpijca, na kratki rok ga verjetno tudi ne gre pričakovati. A na Kolesarski zvezi Slovenije veliko stavijo na projekt Varno na kolesu, v okviru katerega so in bodo nastali tudi tako imenovani pump tracki. To je prilagojen poligon za otroke, na katerem lahko vadijo in tekmujejo tudi starejši. V racu prednjačijo Belgijci, Nizozemci, Čehi, Francozi, v freestylu pa Avstralci, Američani in Angleži.

Najboljša proga na Slovenskem je v Mariboru, kjer je tudi klub, bmx sekcije pa imajo tudi drugi kolesarski klubi. Pump tracki so v Izoli, Kranju, bosta v Snoviku, Kamniku … Freestylerji so organizirani po ekipah. Skateparki so v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Škofji Loki, Domžalah, Grosuplju, Velenju, Celju, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Kranju …

Bistveno bolj boleče, kot če zgrešiš pri nogometu

Davor Jug z Vranskega je aktivni tekmovalec v prostem slogu, največ se osredotoča na park, vozi tudi dirt in street. Povprašali smo ga o nevarnosti tega športa.

"Ukvarjal sem se tudi z drugimi športi, na primer gorskim kolesarstvom in nogometom. Tam sem se večkrat poškodoval. A bmxanja se je treba pravilno lotiti. Redko kdo od staršev ga jemlje resno. Ne vprašajo veliko za nasvete. A vseeno tudi skate parki organizirajo učne ure za skate in BMX, otrok mora imeti veselje," meni Jug, član ekipe Evolution.

Davor Jug v akciji:

"Ljudje imajo napačne predstave. Videti je, kot da se samo razmetavamo. A zadaj so leta in leta vadbe. Počasi pridobivaš pogum, da greš vse dlje. Gotovo je težje, kot če na primer le brcneš žogo proti golu in zgrešiš ali napačno podaš. Če si na BMX-u zgrešil pedal, je bistveno bolj boleče. Gre za zelo zahteven in premišljen šport," pravi.

Legenda in pionir

Legenda slovenskega in svetovnega bmxanja je Simon Stojko Falk, eden od pionirjev tega športa pri nas, ki je imel tako ali drugače prste vmes tudi pri prvi progi v nekdanji Jugoslaviji, ki so jo sredi osemdesetih let uredili v Mariboru. Sprva se je ukvarjal z racom, nato pa sta ga ustvarjalnost in športna domišljija usmerili v drugo vejo tega športa.

Zdaj že lep čas upokojeni mojster je bil trikratni svetovni prvak (1992, 1994, 1997) v parterju oziroma flatlandu BMX Freestyle Experts in trikratni podprvak. Ker jabolko skoraj ne more pasti prav daleč od drevesa, Simon zdaj z osnovnimi veščinami in vrlinami tega športa seznanja svojega šestletnega sina. Zato je vsekakor zanimiv njegov starševski in pogled nekdanjega šampiona.

Na BMX-u tudi smučarski brki

Bmxanje je zastrupilo tudi najslovitejšega slovenskega brkača Filipa Flisarja. Za zdaj ima snežna kariera sicer prednost, ampak … "Iz treninga v trening napredujem. Toda če bi se želel še bolj resno lotiti tega športa, bi trpela moja smučarska kariera. Tega zdaj še ne bom dovolil. Sam bog pa ve, kaj se bo zgodilo po zimskih olimpijskih igrah leta 2018 v Pjongčangu. Morda se bom po koncu olimpijske sezone resneje lotil BMX-izziva," je pred kratkim dejal brkati Mariborčan.

Ta šport se v osnovi deli ne dva veji. Race je dirkalni vidik bmxanja in je olimpijski šport od Pekinga 2008 naprej. Disciplina freestyle pa ima več podzvrsti. Zajema dirt (skakalnice iz zemlje), flatland (parter, akrobacije na ravni podlagi), park (poligon, betonski ali lesen), street (elementi na ulici) in verd (triki na veliki rampi).

Mini intervju: Simon Stojko Falk

Zakaj se ukvarjati z bmxanjem? Vsak šport je koristen, tudi če ni tako ekstremen. BMX pa je zato vsekakor zabaven. Otroku privzgoji delo, voljo, nedvomno pa mu mora biti tudi všeč. Dobro je, da ima tam prijatelje. V mojem času sem veliko treniral sam, ni bilo veliko bmxarjev. Ukvarjal sem se s flatlandom, parterjem, s prostim slogom. Zdaj je lažje. Veliko več je bmxarjev, mislim, da ti parirajo skatarjem. Kako bi potegnili vzporednico - bmxanje nekoč in danes? Zdaj so otroci zaradi medijev lahko zelo na tekočem z dogodki. Tedaj, pred dvajsetimi in več leti, so bili težki časi za pretok informacij. Kasete VHS iz ZDA sem čakal tudi do enega meseca, a že takrat so bile stare pol leta. A to ni vedno slabo. Iz tega razloga se lahko spomniš tudi kakšnega svojega trika. Današnji mladini pa je vse prineseno pod nos.
Kdaj ste dobili prvo kolo? To je bilo leta 1986. Potem smo gradili progo v Mariboru, začeli tekmovati v crossu, tekmoval sem do leta 1990. V Maribor so hodili ljudje iz vse Jugoslavije. To je bila prva proga po merilih, ki so ustrezala evropskih pokalom. Dolga je bila okrog 400 m. Nato sem deset let tekmoval po Evropi v freestylu, v parterju. Leta 2000 sem opustil tekmovanja, a nikoli nisem povsem prenehal. Trudil sem se biti v formi. To je bila sprostitev, kot za nekoga tek. Prihodnost bmxanja? Čakamo, da se bo še prosti slog prebil na olimpijske igre. Gledanost je, tu ni dvoma. Manjka kakšen skatepark po tekmovalnih merilih. Nova Gorica ima na primer vrhunskega. Kako gledate na ta šport kot starš? Šestletnega sina sem vpisal v Urban Roof. Mislim, da je to zanj dobra izkušnja. Zelo je zadovoljen. To prinaša otrokom adrenalin, znoj, manj časa preživijo pred sodobnimi napravami. Nekateri starši, ki niso v bmxanju, pričakujejo preveč, ne vedo, kako je težko. Sam vem, da lahko padeš, sina ne forsiram, naj dela po občutku. Moja naloga je podpora, ne forsiranje. Bmxanje še vedno čutim kot del sebe. Največ sem z njim v skate parku, tudi sam se učim skokov. Tudi sam sem presenečen nad sabo in vesel, da sem v enem kosu (smeh).

ABC za starše

Kako otroka vključiti v bmxanje? Prek društev, sekcij. Poiskati je treba skate parke in pump tracke, kjer otrok lahko poskusi. Nekatere organizacije ponujajo tudi tečaje. Ena najenostavnejših rešitev pa je morda preprosta skakalnica, ki jo postavite na vrtu ali v bližnjem gozdu. Tako boste zlahka preverili, ali tovrstni užitki otroka zanimajo. Kaj otrok pridobi ob ukvarjanju z bmxanjem? Disciplino, kondicijo, koordinacijo, vzdržljivost, vztrajnost, potrpežljivost, sposobnost hitrega sprejemanja odločitev ... Za učenje osnov je primerna starost šest, sedem let, za tekmovanja pa od 12 do 15. Kakšni so stroški? Pomembna oziroma nujna varnostna oprema so čelada, rokavice, različni ščitniki ... Stane okrog sto evrov. Rabljeno kolo je mogoče dobiti že za okrog 300 evrov in je zelo trpežno. Uporabno je lahko več let. Tekmovalno stane od 1000 do 1500 evrov. Vadnina na primer v Kamniku je 20 evrov mesečno za dva do tri treninge na teden in tekmo. Kakšna je regionalna porazdeljenost klubov? V vsaki pokrajini so različne možnosti ukvarjanja s tem športom. Sivo cono pa predstavlja Dolenjska, kjer je bmxanje manj razvito.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano