Šport, ki je Slovencem prinesel tri naslove svetovnega prvaka

Bmxanje je zanimiva zvrst kolesarstva, ki ima že pridih ekstremizma in se je zato ne morete lotiti nekako na pol. A je morda prav zato ta šport tako privlačen. Na kolesarski zvezi Slovenije ocenjujejo, da v Sloveniji na tekmovanjih sodeluje okrog trideset oseb. A dejansko se jih s tem športom ukvarja bistveno več, tudi mladih.

Gre za eno bazičnih kolesarskih disciplin, ki razvija vsestranskost in je lahko osnova tudi za nekatere druge. Tudi nekateri cestni kolesarji so nekdanji tekmovalci v BMX-u – kratica pomeni Bicycle MotoCross –, celo svetovni podprvak v tem športu pa je bil na primer francoski košarkarski reprezentant Alexis Ajinca.

Maribor kot slovensko središče

Slovenija za zdaj še ni imela olimpijca, na kratki rok ga verjetno tudi ne gre pričakovati. A na Kolesarski zvezi Slovenije veliko stavijo na projekt Varno na kolesu, v okviru katerega so in bodo nastali tudi tako imenovani pump tracki. To je prilagojen poligon za otroke, na katerem lahko vadijo in tekmujejo tudi starejši. V racu prednjačijo Belgijci, Nizozemci, Čehi, Francozi, v freestylu pa Avstralci, Američani in Angleži.

Najboljša proga na Slovenskem je v Mariboru, kjer je tudi klub, bmx sekcije pa imajo tudi drugi kolesarski klubi. Pump tracki so v Izoli, Kranju, bosta v Snoviku, Kamniku … Freestylerji so organizirani po ekipah. Skateparki so v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Škofji Loki, Domžalah, Grosuplju, Velenju, Celju, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Kranju …

Bistveno bolj boleče, kot če zgrešiš pri nogometu

Davor Jug z Vranskega je aktivni tekmovalec v prostem slogu, največ se osredotoča na park, vozi tudi dirt in street. Povprašali smo ga o nevarnosti tega športa.

"Ukvarjal sem se tudi z drugimi športi, na primer gorskim kolesarstvom in nogometom. Tam sem se večkrat poškodoval. A bmxanja se je treba pravilno lotiti. Redko kdo od staršev ga jemlje resno. Ne vprašajo veliko za nasvete. A vseeno tudi skate parki organizirajo učne ure za skate in BMX, otrok mora imeti veselje," meni Jug, član ekipe Evolution.

Davor Jug v akciji:

"Ljudje imajo napačne predstave. Videti je, kot da se samo razmetavamo. A zadaj so leta in leta vadbe. Počasi pridobivaš pogum, da greš vse dlje. Gotovo je težje, kot če na primer le brcneš žogo proti golu in zgrešiš ali napačno podaš. Če si na BMX-u zgrešil pedal, je bistveno bolj boleče. Gre za zelo zahteven in premišljen šport," pravi.

Legenda in pionir

Legenda slovenskega in svetovnega bmxanja je Simon Stojko Falk, eden od pionirjev tega športa pri nas, ki je imel tako ali drugače prste vmes tudi pri prvi progi v nekdanji Jugoslaviji, ki so jo sredi osemdesetih let uredili v Mariboru. Sprva se je ukvarjal z racom, nato pa sta ga ustvarjalnost in športna domišljija usmerili v drugo vejo tega športa.

Zdaj že lep čas upokojeni mojster je bil trikratni svetovni prvak (1992, 1994, 1997) v parterju oziroma flatlandu BMX Freestyle Experts in trikratni podprvak. Ker jabolko skoraj ne more pasti prav daleč od drevesa, Simon zdaj z osnovnimi veščinami in vrlinami tega športa seznanja svojega šestletnega sina. Zato je vsekakor zanimiv njegov starševski in pogled nekdanjega šampiona.

Na BMX-u tudi smučarski brki

Bmxanje je zastrupilo tudi najslovitejšega slovenskega brkača Filipa Flisarja. Za zdaj ima snežna kariera sicer prednost, ampak … "Iz treninga v trening napredujem. Toda če bi se želel še bolj resno lotiti tega športa, bi trpela moja smučarska kariera. Tega zdaj še ne bom dovolil. Sam bog pa ve, kaj se bo zgodilo po zimskih olimpijskih igrah leta 2018 v Pjongčangu. Morda se bom po koncu olimpijske sezone resneje lotil BMX-izziva," je pred kratkim dejal brkati Mariborčan.