Torek, 28. 9. 2021, 19.30
3 leta, 1 mesec
Jan Ullrich prvič odkrito o življenju po škandaloznih epizodah
Nekdaj največja rivala, danes prijateljska opora #video
47-letni Nemec Jan Ullrich, Der Kaiser kolesarstva, je v podcastu Lancea Armstronga prvič javno spregovoril o življenju po koncu športne kariere, v katerem je trčil ob številne ostre čeri. "Bil sem kot Marco Pantani. Skoraj mrtev," je o najtežjem obdobju svojega življenja v pogovoru s svojim nekdaj največjim tekmecem spregovoril Ullrich, olimpijski prvak v cestni vožnji (Sydney 2000), dvakratni svetovni prvak v kronometru in zmagovalec francoskega Toura leta 1997 in španske Vuelte dve leti pozneje.
Lance Armstrong in Jan Ullrich sta konec 90. let in na prelomu tisočletja krojila svetovno kolesarsko sceno in čeprav na cesti nista poznala milosti drug do drugega, sta v zasebnem živjenju vseskozi ohranjala spoštljiv odnos.
Jan Ullrich kot poseben gost v podcastu Lancea Armstronga The Move:
Da ta temelji na iskrenem prijateljstvu se je izkazalo leta 2018, ko je Ullrich zaradi svojih nasilnih izpadov in nepremišljenih potez - na Mallorci je vdrl na posestvo nemškega igralca in režiserja Tila Schweigerja, nato pa v Nemčiji napadel in žalil plačano spremljevalko - najprej pristal v zaporu, nato pa na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, je bil Armstrong eden prvih, ki so ga obiskali in ga spodbujali k spremembi življenjskega sloga.
Izkazalo se je, da je bil prav Armstrongov obisk eden ključnih trenutkov na poti k okrevanju in postavljanju življenja na bolj zdrave temelje. O tem je Ullrich spregovoril v podcastu The Move, ki ga je Armstrong skupaj s svojima rednima gostoma, nekdanjim kolesarjem Georgem Hincapiem in nekdanjim športnim direktorjem Johanom Bruyneelom (vsi trije so bili vpleteni v eno največjih dopinških prevar v zgodovini športa), v nedeljo, na dan, ko je v Flandriji potekala epska dirka za mavrično majico svetovnega prvaka na cestni dirki, posnel na Mallorci.
"V podobnem stanju kot Pantani. Mrtev."
"Pred tremi leti sem imel velike težave," je v podcastu priznal Ullrich, "in potem si me prišel obiskat ti (Armstrong, op. a.). Tako vesel sem bil. V tistem trenutku sem bil v podobnem stanju kot Marco Pantani. Skoraj mrtev. Potem pa sem se posvetil rehabilitaciji," je pripovedoval Ullrich, ki je leta 1997 zmagal na Dirki po Franciji, po tem pa v letih od 2000 do 2003 še trikrat pristal na drugi stopnički, vedno za Armstrongom. Leta 2005 je bil tretji, a so mu zaradi dokazanih dopinških prekrškov uvrstitev izbrisali iz statistike.
Pozabil na to, kaj je dobro zanj
"Zadnjih 15, 20 let sem enostavno pozabil na to, kaj je dobro zame. Kolesarjenje je super. Druženje s prijatelji. Ljubezen. Moji otroci, moja družina. Pred leti sem na vse to sem pozabil in to je bila moja težava," je priznal Nemec, ki se je leta 2018 za vse slabe poteze v svojem življenju opravičil v javnem pismu, objavljenem v časopisu Bild.
Zapisal je, da je kljub situaciji, v kateri se je znašel, spoznal, da je pridobil veliko. "Zato, ker sem spoznal, da imam prijatelje, ki so bili ob meni, ko sem jih najbolj potreboval. Vsi, ki ste me podpirali in mi poskušali pomagati, vedite, da vas ne bom pozabil. Imam štiri otroke, ki me imajo iskreno radi, in to ne glede na to, ali sem uspešen ali ne. Mnogi so mi ponudili pomoč, tudi moj nekdanji tekmec Lance Armstrong. Zelo sem vam hvaležen, a pot bom moral najti sam. Ta se začne s spoznanjem, da potrebujem pomoč. Opravičujem se vsem, ki sem jih v preteklosti zaradi svoje bolezni užalil," je še zapisal.
Zdaj je več kot jasno, da je pomoč dobil in jo tudi sprejel. Videti je kot povsem zdrav, aktiven moški v poznih štiridesetih. Armstrong je celo potožil, da ga je med kolesarjenjem po Mallorci moral gledati v hrbet, češ, tako dobro je pripravljen.
Drugi tekmeci ga niso zanimali
Kako naklonjena sta si še vedno, je bilo čutiti tako iz napovedi gosta podcasta kot njunega pogovora. "Drastično si mi spremenil življenje," mu je polaskal Armstrong, ki je v preteklosti že večkrat javno priznal, da je bil Ullrich edini tekmec, s katerim se je sploh ukvarjal.
"Jan je bil naš največji tekmec. Drugi me sploh niso zanimali. Vsi tisti kolesarji, ki so mislili, da so konkurenca, so se v bistvu samo pretvarjali," je razlagal v podcastu.
Pred tremi leti se je povsem odpovedal uživanju drog in alkohola.
Droge in alkohol so stvar preteklosti
Ullrich, ki je med pogovorom deloval zelo sproščeno in zadovoljno, se je med drugim pohvalil, da je pred tremi leti prenehal uživati alkohol in droge, in da danes živi zelo zdravo življenje.
"Bog mi je dal telo in talent. Treniram vsak dan, pijem vodo. Živim zelo zdravo, moje dekle mi pripravlja zdrave jedi. Sem v formi in se dobro počutim. Imam dobre prijatelje in dobro podporo doma. Nisem sam in to je pomembno. Potreboval sem pomoč in dobil sem jo," je še dejal Ullrich, ki je več kot očitno, zelo uspešno obrnil list v svoji življenjski knjigi.
Kdo sploh je Jan Ullrich in kako je zaznamoval svet kolesarstva?
Rodil se je leta 1973 v Rostovu v vzhodni Nemčiji. Za kolesarstvo ga je navdušil starejši brat Stefan. Oče je družino zapustil, ko je imel Jan komaj šest let, zato je vse breme vzgoje in finančne skrbi za otroke prevzela mama Marianne. Ullricha so pri 13 letih prepoznali kot kolesarskega talenta in ga povabili v športno šolo v vzhodnem Berlinu, kjer so mu zagotovili dobro kolo, s katerim je postavil temelje za prihodnje uspehe.
Jan Ullrich z mamo Marianne, ki ga je potem, ko je oče zapustil družino, vzgajala sama.
Na svojem prvem Touru presenetil z drugim mestom
Po padcu Berlinskega zida so se mu odprla vrata v svet. Leta 1995 je podpisal profesionalno pogodbo z nemško ekipo Telekom in že leto pozneje, pri komaj 22 letih, prvič nastopil na francoskem Touru, kjer je na presenečenje vseh osvojil skupno 2. mesto. Zaostal je le za ekipnim kolegom, Dancem Bjarnem Riisom, premagal pa je tudi svojega kolesarskega vzornika Španca Miguela Induraina, petkratnega zmagovalca Toura.
Leta 1997 je pri rosnih 23 letih zmagal na Dirki po Franciji. Prvič in zadnjič.
Zmagovalec Toura pri rosnih 23 letih
Leta 1997, pri še ne dopolnjenih 24 letih, je Ullrich prvič (in edinkrat) zmagal na Touru. Čeprav je bilo predvideno, da pomaga kapetanu Riisu osvojiti drugo zaporedno zmago, se je med tritedensko etapo pokazalo, da je močnejši od danskega kolega.
Leta 2000 je v Sydneyju postal olimpijski prvak v cestni vožnji.
Ko je slava preprosto preveč
Zmaga mu je temeljito spremenila življenje. "Na začetku je bilo super, a vsaka medalja ima dve plati. Kar naenkrat so me vsi poznali, nisem mogel iz hiše, ne da bi me kdo prepoznal, me nagovoril ali se želel fotografirati z menoj. To mi nikakor ni ustrezalo. Sam sem dokaj zadržan in svojo zasebnost rad ohranjam zase," je povedal v enem od intervjujev.
Der Kaiser
Bremenila so ga tudi pričakovanja. Lastna in pričakovanja drugih. V Nemčiji je namreč sprožil pravo kolesarsko evforijo, mediji so mu nadeli vzdevek Der Kaiser (cesar), podobno kot so oklicali nemškega nogometnega zvezdnika Franza Beckenbauerja. "Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se naučil spopadati s pritiskom," je priznal.
Ullrich je dvakratni svetovni prvak v vožnji na čas (1999, 2001), olimpijski prvak na cestni dirki (2000) in olimpijski podprvak v kronometru (Sydney 2000).
Rezultatskega vrhunca, kot ga je dosegel leta 1997 z zmago na Touru, ni nikoli več ponovil. Z izjemo presežkov na olimpijskih igrah v Sydneyju (1. in 2. mesto). Leto pozneje ga je premagal Italijan Marco Pantani, obdobje po letu 1999 pa je bilo tako ali tako rezervirano za Armstronga.
Prvi pozitivni dopinški test že leta 2002
Športni porazi so sprožili tudi nemir v njegovem osebnem življenju. Junija 2002 je med rehabilitacijo po poškodbi kolena oddal pozitiven dopinški test, ki je pokazal prisotnost amfetaminov.
Ker je Nemec svoje dejanje obžaloval (z amfetamini si je pomagal v obdobju izven tekmovanj, zato ga ta prekršek ni stal kariere), so mu mediji in javnost oprostili. Težave je imel tudi s težo. V času izven sezone je pridobil tudi do deset kilogramov.
Rivalstvo s kavbojem iz Teksasa
Njegovo rivalstvo z Armstrongom, teksaškim kavbojem, ljubljencem množic, navdihom bolnikom z rakom, je bilo legendarno. Marsikdo, ki je živel v času njune kolesarske vladavine, tudi če ni podrobneje spremljal kolesarstva, je poznal njuno rivalstvo.
"Med nama ni bilo nobenega stika, nobenega odnosa, kadar pa je do stika prišlo, sva bila vedno zelo spoštljiva eden do drugega. Lance je vedno dejal, da sem zanj največja grožnja, sam pa sem na vse tekmece gledal enako spoštljivo," je Ullrich povedal v enem od intervjujev.
Operacija Puerto in sodelovanje z dr. Fuentesom sta ga stali kariere
Ko se je Američan po svoji sedmi zmagi na Touru leta 2005 upokojil, je kazalo, da prihaja nova priložnost za Ullricha. Žal je ostala neuresničena. Zaradi operacije Puerto, kjer so preiskovali dopinške nečednosti zdravnika Eufemiana Fuentesa, ki so ga povezovali z mnogimi znanimi imeni, tudi z Ullrichom, ga je ekipa šest dni pred začetkom dirke umaknila s seznama kolesarjev za Tour leta 2006.
"Šokiran sem. To je najgrša stvar, ki se mi je v življenju pripetila. Nekaj časa bom potreboval, da se spravim k sebi, nato pa bom dokazal svojo nedolžnost," je napovedal takrat. Tega nikoli ni storil, zato je delodajalec 20 dni pozneje, 21. julija 2006, z Nemcem prekinil pogodbo.
Ullrich je bil nad odločitvijo zgrožen. "Odločitev T-Mobile (naslednik moštva Telekom) zame ni sprejemljiva. Zelo sem razočaran nad postopkom, saj mi novico niti osebno niso sporočili, temveč so mi prek odvetnikov obvestilo poslali po faksu," je komentiral.
Športno kariero je sklenil februarja 2007. Trdil je, da si nikoli ni pomagal z dopingom. Čas je pokazal drugače.
Večno drugi, večno za Armstrongom. Tudi pri priznanju grehov.
Junija 2013, pet mesecev zatem, ko je Armstrong v oddaji Oprah prvič priznal, da si je pri doseganju športnih rezultatov pomagal s prepovedanimi sredstvi, je tudi Ullrich priznal svoje grehe in potrdil sodelovanje z zloglasnim dr. Fuentesom. Prečrtali so mu vse dosežke po maju 2005, vključno s 3. mestom na Touru istega leta.
"Nekaterih stvari bi se lotil drugače," priznava danes, a dodaja, da v njegovi eri športnik ni imel besede. "Celoten sistem je deloval tako, kot je, in sam bi težko sprejemal drugačne odločitve."
Dejstvo, da so Armstrongu odvzeli vseh sedem naslovov zmagovalca Toura, ga jezi. "To za šport ni dobro. Da enostavno izbrišeš dosežke, kot da se niso zgodili."
Armstrongovih zmag si ne želi
Eventualno bi lahko Ullricha okronali (še) za trikratnega zmagovalca Toura, saj je prav tolikokrat za Armstrongom zasedel drugo mesto (v letih 2000, 2001 in 2003), a je to zavrnil.
"Ne nameravam se kititi s tujim perjem. Takrat je bil Lance pač boljši in to sem sprejel. Tako takrat kot danes," je o tej temi dejal Ullrich, ki pa je v nasprotju z Armstrongom, ki je že vrnil svojo olimpijsko medaljo (bron iz Sydneyja leta 2000), zavrnil predlog Mednarodnega olimpijskega komiteja, da vrne svoje zlato in srebro iz Sydneyja.
Armstrong je bronasto medaljo z olimpijskega kronometra v Sydneyju leta 2000 zaradi uporabe dopinga vrnil Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, medtem ko je Ullrcih, drugi v kronometru in prvi v cestni dirki, to zavrnil.
V intervjuju za Sky Sport je dejal, da so v njegovem obdobju skoraj vsi kolesarji za boljšo športno predstavo uživali prepovedana sredstva. "Ničesar takega nisem počel, kar ne bi počeli tudi drugi," se je izgovarjal. "Zame bi bilo to goljufanje le, če bi si s tem ustvaril prednost, pa si je nisem. Želel sem si samo zagotoviti enake možnosti."
V drugem zakonu s Saro Ullrich so se mu rodili trije otroci.
Čeri v zakonskem morju
Tudi njegovo zasebno življenje je bilo polno padcev. Maja 2014 je v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, v kateri sta se poškodovali dve osebi, propadla pa sta tudi oba zakona, v katerih so se mu rodili štirje otroci.
Leta 2018 je tabloide polnil z motenjem posesti in fizičnim obračunavanjem s plačanimi spremljevalkami.
Kot kaže je bila to prelomna točka, na kateri ga je življenje prisililo, da se vzame v roke. Da življenj začne graditi na bolj zdravih temeljih. Za zdaj kaže, da to počne uspešno.
1