Matej Mohorič
Pariz 2024
Petek, 2. 8. 2024, 4.21
3 mesece, 3 tedne
Cestna dirka na olimpijskih igrah v Parizu
Kolesarsko trpljenje in spektakel na olimpijskih igrah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
Mathieu van der Poel je osrednji favorit za zmago na cestni preizkušnji, ki pa bo imela številne pasti.
Olimpijske igre v kolesarstvu lep čas niso imele veljave, v zadnjem obdobju pa se je to korenito spremenilo in je želja po zlatem odličju postala zelo velika. Zato lahko na sobotni cestni dirki pričakujemo izjemno razburljivo dogajanje na trasi, ki bo naporen spektakel. Slovenska reprezentanca žal ne bo imela v svojih vrstah Tadeja Pogačarja, ki se je že večkrat izkazal na enodnevnih klasikah, niti Primoža Rogliča. Selektor Uroš Murn kljub vsemu verjame, da lahko četverica na olimpijskem testu opravi dober posel.
Ko je Tadej Pogačar naznanil odločitev, da na letošnjih olimpijskih igrah ne bo nastopil, so se delnice slovenske ekipe za medaljo občutno zmanjšale. Zaradi padca na Dirki po Franciji je bilo že pred tem jasno, da v izbrani vrsti ne bo Primoža Rogliča. Selektor Uroš Murn bo moral tako manevrirati brez dveh najboljših slovenskih kolesarjev, a ima kljub vsemu v svojih vrstah tekmovalce, ki lahko najdejo prostor pod olimpijskim soncem.
Slovenske barve bosta branila Luka Mezgec in Matej Mohorič.
Mateju Mohoriču in Janu Tratniku trasa leži, ob njima pa bosta nastopila še Luka Mezgec in Domen Novak, zadnji je prišel kot zamenjava za Pogačarja, ki je bil na preteklih olimpijskih igrah v Tokiu bronast na cestni preizkušnji.
Van der Poel in boj z Belgijci?
Vsega štiri metke bo imela Slovenija na 273 kilometrov dolgi preizkušnji. In vsega tri reprezentance imajo toliko manevrskega prostora (ob naši še Francija in Belgija), medtem ko bodo Španci, Italijani, Nizozemci, Avstralci nastopili s po tremi, preostali pa z vsega dvema kolesarjema. Nekatere ekipe bodo imele le enega člana. Zadnji olimpijski prvak na cestni dirki Richard Carapaz, ki je bil razpoložen na Dirki po Franciji, na primer sploh ne bo dobil mesta v ekipi Ekvadorja, kjer ima prednost Jhonatan Narvaez.
Belgijski orožji sta tudi Remco Evenepoel in Wout van Aert, ki sta na letošnjih olimpijskih igrah že osvojila zlato in bronasto odličje na posamični vožnji na čas.
Videti je, da imajo Belgijci izjemno močne adute, saj imajo v svojih vrstah glavnega favorita Remca Evenepoela, Wouta van Aerta (osvojila sta zlato in bronasto medaljo na olimpijskem kronometru), Jasperja Stuyvena in Tiesja Benoota. Francozi bodo stavili na Juliana Alaphilippa, Christopha Laporta, Valentina Madousa in Kevina Vauquelina, veliko nizozemsko orožje pa bo svetovni prvak Mathieu van der Poel, ki je ob Evenepoelu prav tako osrednji favorit za zlato medaljo.
Olimpijski prvak v krosu Pidcock še po medaljo na cesti?
Videti je, da bomo spremljali njegov boj proti Belgijcem, a je 273 kilometrov dolga trasa izjemno nepredvidljiva. Ekipe imajo vendarle majhno število kolesarjev, ki bi lahko nadzorovali pobege, radijskih povezav ni, zato bo še toliko bolj spektakularno.
Zanimivo bo videti, kaj bi lahko pripravili Danec Mads Pedersen, olimpijski prvak krosu Tom Pidcock, Avstralec Michael Matthews in pa tudi lastnik zelene majice na letošnjem Touru Biniam Girmay, ki je večkrat pokazal, da lahko drži tempo z najboljšimi tudi na razgibanem terenu, pa čeprav je šprinter po duši.
Bo Tom Pidcock po zlatem odličju na olimpijskem krosu dodal novo medaljo v vitrino še na cestni preizkušnji?
Mnogi olimpijsko cestno dirko primerjajo s spomladansko klasiko Dirko po Flandriji, ki jo je Pogačar osvojil lani. A ima olimpijska proga 2.800 višinskih metrov za razliko od 2.200 na Dirki po Flandriji. Treba je dodati tudi, da so na Flandriji klanci zgoščeni v zadnjih 150 kilometrih, medtem ko je na olimpijski progi vse skupaj bolj razpršeno po celotni trasi.
Številni vzponi, ki niso dolgi in strmi
Dogajanje se bo začelo v okrožju Trocadéro, blizu Eifflovega stolpa. Po nevtralizaciji ob Seni bodo kolesarji zapustili Pariz. Podali se bodo jugozahodno od mesta in v dvesto kilometrih naredili deset kategoriziranih vzponov. Klanci niso strmi in dolgi, a bodo zagotovo delali selekcijo.
Selektivno bi lahko bilo med 165. in 205. kilometrom, ko kolesarje čaka šest kategoriziranih klancev. Sledili si bodo v naslednjem vrstnem redu: Côte de Senlisse (1,3 km pri 5,3 %), Côte d'Herbouvilliers (850 metrov pri 5,7 %), Côte de Saint-Rémy-lès-Chevreuse (1,3 km pri 6,3 %), Côte de Châteaufort (900 metrov pri 5,7 %), Côte de Bièvres (1,2 km pri 6,5 %) in Côte du Pavé des Gardes (1,3 km pri 6,5 %).
Côte de la butte Montmartre priložnost za napad
Od tam naprej jih bo pot spet vozila v Pariz, zaključni del pa bo potekal v okrožju Montmartre, predelu, kjer so živeli slikarji, kot sta Pablo Picasso in Vincent van Gogh. V Parizu jih nato čaka 18,4 kilometra dolg krog, ki ga bodo kolesarji prevozili dvakrat in pol. Več rahlih vzponov bo v tem segmentu, prava priložnost za napade pa bo zagotovo Côte de la butte Montmartre. Tlakovan vzpon je dolg en kilometer in ima povprečni naklon 6,5 odstotka, medtem ko se maksimalen približa desetim odstotkom.
Jan Tratnik je že nastopil na letošnjih olimpijskih igrah. Zdaj bo slovenske barve branil še na cestni dirki.
Ko se bodo nanj povzpeli tretjič, jih bo čakalo še 9,5 kilometra vožnje do cilja. Ta bo na mostu Pont d'Iéna v neposredni bližini Eifflovega stolpa, ki ima zgodovinsko noto. Most je namreč poimenovan po bitki pri Jeni, v kateri je leta 1806 zmagal znameniti Napoleon Bonaparte.
In kdo bo postal Napoleon olimpijske cestne preizkušnje? Vse skupaj se bo začelo v soboto ob 11. uri.
