VIDEO: Urbas: Najprej počitek, potem z mislimi na OI

Tudi ob vrnitvi v Slovenijo nismo mogli mimo reka ''tako blizu, a tako daleč'', s katerim se je strinjala peščica hokejistov, ki si je pustila (oziroma so ji pustili) vzeti trenutek ali dva za nekaj kratkih novinarskih vprašanj. Čeprav se je točkovni zbir varovancev Matjaža Kopitarja na sedmih tekmah ustavil pri bornih dveh točkah, so bili na šestih obračunih povsem enakovreden nasprotnik, le Švicarji, ki v skupinskem delu ne poznajo poraza, so bili premočan tekmec. ''Res, je. Vsako tekmo smo bili zelo blizu, razen tekme s Švico, na kateri nam ni šlo najbolje. Švicarji so se na koncu izkazali za najtežjega nasprotnika, saj se jim je vse poklopilo, nam pa tisti dan ni šlo, tako da je bil na koncu rezultat tudi temu primeren (7:1 za Švico, op. a.). Drugače pa so bile vse tekme res zelo tesne. Bili smo v igri vse do konca, a smo na žalost ostali brez zmage, ampak tako pač je,'' je misli po vrnitvi v Ljubljano strnil Jan Urbas. Cerkničan je bil, ko je govora o številu strelov na nasprotnikova vrata, najbolj podjeten med slovenskimi hokejisti. Nagrada je sicer prišla pozno, a je bila zato toliko slajša – dva zadetka v slabih treh minutah proti velesili, od koder prihaja najhitrejša kolektivna igra, Kanadi. ''Ohhh, ja … (smeh). Malo predolgo sem čakal. Škoda, da mi ni že prej uspelo, ampak vseeno, proti Kanadi je bilo res lepo dvakrat zadeti. Mislim, da mi bo to ostalo v spominu za vedno, je z nasmehom na obrazu razlagal Urbas.

Gračnar mešal štrene Švedom in Kanadčanom

Če je Urbas prvo svetovno prvenstvo med elitno šestnajsterico kronal z dvema zadetkoma, je svoj debi med elito dobro unovčil tudi mladi slovenski vratar Luka Gračnar. Hrušičan je dobil priložnost na tekmah proti Švedski in Kanadi, na katerih je z 38 oziroma 35 obrambami mešal štrene oklepnikom najboljše trojice v slovenski skupini. ''Bili smo blizu, pa vseeno daleč. Skoraj na vsaki tekmi, razen na tisti s Švico, smo bili več kot enakovreden nasprotnik. Mogoče se nas je na tem prvenstvu res držala smola, saj smo vedno izgubili za zadetek ali dva. Vedno nam je na koncu zmanjkalo nekaj sreče. Kot smo videli, pa so na koncu tudi proti vrhunskim reprezentancam odločale res malenkosti,'' se je Gračnar, ki mu bo v spominu najbolj ostal premierni nastop proti gostiteljem, dotaknil še dejavnika sreče, za katerega se zdi, da smo ga v popolnosti izkoristili v Vojensu.

Čas za počitek in nabiranje novih moči

Nekdanji reprezentanti, s katerimi smo na Sportalu med slovenskimi nastopi v Stockholmu v rubriki Nekoč so igrali obujali spomine na začetke med elito, so omenili, da se na prvih tekmah velikih tekmovanj vselej prikrade krč, zaradi katerega igra na prvih obračunih ponavadi ne steče tako, kot bi si želel. Bi bilo torej lažje, če bi Slovenija prve tekme odigrala proti težjim nasprotnikom, nato pa proti tistim lažje premagljivim? ''To je zelo težko komentirati, saj ne vemo, kako bi se v tem primeru razpletlo. Lahko bi bilo bolje, lahko pa tudi ne. Ampak mislim, da smo že v prvo tekmo stopili dobro, a na celem prvenstvu res nismo imeli sreče. Ploščki se nam niso prav odbijali, včasih pa smo dobili tudi takšen zadetek, ki ga res ne bi smeli dopustiti,'' se na možne kalkulacije glede vrstnega reda nasprotnikov ne ozira visokorasli napadalec Urbas, ki si bo poleg dobrega obroka najprej privoščil počitek. Po napornem ritmu svetovnega prvenstva je zdaj na vrsti regeneracija: ''Prvenstvo je bilo zelo intenzivno. Tekme so se vrstile ena za drugo, morali smo se takoj osredotočiti na naslednjo tekmo, ki je sledila naslednji dan ali pa čez dva dni, a smo se na ta ritem dobro pripravili že v Mariboru. Zdaj nas čaka malo počitka, da malo odmislimo stvari, potem pa bomo kmalu z mislimi že na olimpijskih igrah, ki so zgodba zase.''

Slovenska izbrana vrsta bo prvo tekmo na olimpijskih igrah v Sočiju odigrala v četrtek, 13. februarja, proti Rusiji (14.30 po slovenskem času), v soboto, 15. februarja, bo sledil obračun s Slovaki (ob 10.00), v nedeljo, 16. februarja, pa še z Američani (14.30).