Petek, 15. 4. 2016, 12.35
6 let, 6 mesecev
Nik Simšič: Najtežje je bilo mami. Ni lahko sina pri 15 letih pustiti samega v drugi državi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,35
V slovenski članski reprezentanci, ki se pripravlja na SP divizije I, skupine A, v Katovicah, je tudi nekaj mladih obrazov, na katere bi lahko računali v prihodnosti. Eden od upov Nik Simšič se kali na Švedskem.
Slovenski selektor Nik Zupančič je v risjo družino na priprave povabil nekaj mladeničev, za katere meni, da bi jih v prihodnosti lahko postopoma priključil članski reprezentanci. Želel si je, da najstniki ob nabiranju prvih članskih korakov ne bi bili preveč zakrčeni in da bi predvsem uživali v ponujeni priložnosti.
Večina povabljenih mladih oklepnikov znanje nabira na Švedskem, kjer je nekoč igral tudi slovenski strateg. Veliki štajerski up, 17-letni Jan Drozg, pri Leksandsu (pridružil se je reprezentanci do 18 let, ki jo v Asiagu čaka SP), 19-letni Nik Unuk pri klubu Åmåls, 19-letni Nik Simšič pa pri Södertälje SK. Po dveh pripravljalnih tekmah s Hrvaško (Slovenija je slavila na obeh z 8:3 in 9:1) je v družbi velikih fantov ostal le še zadnji, s katerim smo se pogovarjali po visoki zmagi nad sosedi.
V Zagrebu se ga je lotila nervoza
"Vpoklic me je malo presenetil, a se zavedam, da sem vabilo dobil zaradi velikega števila poškodb. Kljub temu bom poskušal odnesti čim več. Super izkušnja je trenirati z imeni, kot so Tičar, Jeglič, Urbas, Pance … Od njih se vsak dan lahko naučim veliko," je Simšič hvaležen, da je lahko okusil člansko zgodbo, in priznava, da je preskok iz selekcije do 20 let občuten: "Največja razlika je pri hitrosti, saj moraš imeti veliko hitrejše reakcije. Ko dobiš plošček, moraš takoj vedeti, kam ga boš dal, manj časa imaš za razmišljanje, hitreje moraš streljati, saj so nasprotniki drugače takoj na tebi."
Za njim sta prvi članski tekmi. V Zagrebu je do zmage pomagal z dvema podajama, na Bledu je ob prvencu Unuka dodal še tretjo. "V prvi tretjini prve tekme sem bil kar malo živčen, plošček sem hotel čim prej dati od sebe (smeh, op. a.), nato pa sem hitro padel v ritem in poskusil igrati svojo igro. Lepo je, da sem na svoji prvi članski tekmi lahko pripomogel h golom," se je napadalec, ki se je hitro otresel začetne sramežljivosti, z nasmehom na obrazu spominjal članskega pripravljalnega debija.
Šok za vse, še največji za mamo
Domače kraje je za tujino zamenjal že zgodaj. Pri 14 letih je z očetom, nekdanjim reprezentančnim vratarjem Luko Simšičem, odšel na preizkušnjo k švedskemu klubu Södertälje SK, pri katerem se je pred odhodom v ligo NHL s tujino prvič srečal tudi Anže Kopitar. Čez leto, pri 15 letih, je oblekel njegov dres, v katerem drsa zadnje štiri sezone.
Selitev k Södertälju pri 15 letih je bila šok za vso družino. Kot pravi, mu je ta pomagala, da je odrasel. Tako hokejsko kot osebnostno.
"Na Švedskem sem treniral en teden, zadovoljni so bili z mojo igro in vprašali, ali bi ostal. Zame in za družino je bil ogromen šok, saj sva šla z očetom le 'pogledat', nismo pa pričakovali, da bi že naslednje leto res igral tam. Še najtežje je bilo za mamo. Saj veste, da ni lahko sina pri 15 letih pustiti samega v drugi državi (smeh, op. a.)," je proti začetku skandinavske izkušnje pogledal naš sogovornik, ki je bil primoran odrasti hitreje kot večina vrstnikov.
Zrasel tako hokejsko kot osebnostno
"Do zdaj je bila Švedska super izkušnja. Veliko sem se naučil, ne le v hokejskem smislu, pač pa tudi o življenju. Prej sem bil navajen, da je bilo ob prihodu domov vse skuhano, vse pripravljeno, sledil pa je šok, ko sem prišel utrujen s treninga domov in sem si moral vse skuhati sam. Moral sem začeti razmišljati vnaprej. Tujina te prisili, da prej odrasteš in postaneš bolj odgovoren," razlaga Simšič. Priznava, da ga mama še vedno pogosto obišče in poskrbi, da je njegov zamrzovalnik, ko odide, poln.
Član vseh nižjih selekcij slovenske reprezentance si želi v prihodnje vrniti na Švedsko, kjer končuje športno gimnazijo, in zaigrati za člansko moštvo.
Prijazni, a bolj hladni
V štirih letih se je na Södertälje, kjer je veliko migrantov, že dodobra privadil. Tudi švedščina, ki mu gre vse bolje z jezika, mu ne dela težav. Kot pravi, je mnogo stvari, tudi temperatura, podobnih kot v Sloveniji. So pa ljudje po značaju bolj hladni kot pri nas, kjer smo na primer navajeni gostom ponuditi pijačo ali kakšen prigrizek. Na Švedskem, kjer se raje držijo zase, tega ni dočakal. "To ne pomeni, da niso prijazni, so le bolj zaprti," pravi 19-letnik, ki najbolj pogreša sestro.
Intenzivnejši treningi in želja po vrnitvi
V Skandinavijo ga je odpeljala želja po višji ravni hokeja, kot je pri nas. "Treningi so bolj intenzivni, več jih je, pa tudi z boljšimi igralci treniraš, saj imajo res veliko igralcev in lahko izberejo le najboljše," je nad Švedsko navdušen mladenič, željan vrnitve na sever.
Največjo razliko med selekcijo do 20 let in
Pri Södertälju je igral za nižje selekcije (U16, U18, U20) ter bil v zadnji sezoni s 16 zadetki in 22 podajami na 43 tekmah najučinkovitejši igralec moštva do 20 let. S svojimi predstavami je zadovoljen, a jih ne želi izpostavljati, pove pa, da si ga v organizaciji želijo videti tudi v prihodnje.
"Trenutno smo s klubom v stiku prek agenta, a glede pogodbe se bomo morali še pogovorili, ko se vrnem. Idealno bi bilo, da bi v tem letu zaigral za člansko ekipo, ki je trenutno Allsvenskan (druga švedska članska liga, op. a.), potem pa bi počasi stopnjeval. Želja je ostati na Švedskem, če ne tam, pa v katerem drugem klubu," o prihodnosti razmišlja Simšič, ki v deželi treh kron končuje športno gimnazijo.
