Četrtek, 18. 1. 2024, 19.30
9 mesecev, 3 tedne
Marcel Rodman
"Največ pritiska si naložim sam"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
Marcel Rodman od konca novembra deluje kot glavni trener Beljaka.
"Pritisk čutim predvsem zato, ker si ga naložim sam. Ne smemo poslušati raznoraznih komentarjev iz zunanjega sveta, pač pa zaupati v to, kar delamo, in trdo delati vsak dan. Rezultati na koncu pridejo ali pa tudi ne. A če daš vse od sebe, si nimaš česa očitati. Temu načelu sledim vsak dan," pravi Marcel Rodman, ki je konec novembra z mesta pomočnika trenerja napredoval na mesto glavnega trenerja hokejskega kluba iz Beljaka, pri katerem mu kot pomočnik pomaga tudi brat David.
Konec oktobra po nizu zmag so Beljačani v ligi IceHL zasedali prvo mesto in se na reprezentančni odmor odpravili z drugega, kot najbližji zasledovalec vodilnega branilca naslova Salzburga. Po premoru in vrnitvi v klubski tekmovalni ritem je rezultatska krivulja obrnila smer, zdrsnili so z želenega območja, domači poraz z Olimpijo je sodu izbil dno, vodstvo pa je poseglo po trenerski menjavi.
Kanadčan Rob Daum se je moral posloviti, taktirko je prevzel nekdanji slovenski hokejist in dotakratni Daumov pomočnik Marcel Rodman. Čez nekaj tednov se je trenerskemu štabu avstrijskega kluba pridružil njegov mlajši brat David, ki trenerskih izkušenj nima veliko.
"Ko so me vprašali za prevzem trenerskega mesta, sem bil takoj za, moja želja je bila že nekaj časa, da bi spet postal glavni trener. V Beljaku se počutim zelo domače, na splošno mi je vse všeč, pa tudi dobro ekipo imamo. Fantje so mi zelo pri srcu. Takoj sem bil za," o trenerskem napredovanju na avstrijskem Koroškem pravi 42-letnik, ki je v Beljaku pred tem dve sezoni deloval kot pomočnik.
"Po 14 dneh smo prišli do zaključka, da je to, kar smo iskali, nemogoče dobiti"
"Že na začetku so mi rekli, da ne vemo, kako bo s pomočniki. Moje mnenje je bilo, da ga potrebujem, saj mi bo za določene stvari sicer zmanjkalo časa. Nekaterih stvari sem se namreč želel lotiti bolj široko. Ko smo začeli iskati pomočnika, smo po 14 dneh prišli do zaključka, da je to, kar smo iskali, nemogoče dobiti. Želel sem nekoga izkušenega, s kilometrino, ki bo takoj prišel in bo takoj na voljo, predvsem pa nekoga, ki bo iskren, ki mu bom lahko zaupal, on pa za svoje delo ne bo zahteval 'milijonov'. Tega ni bilo. Kakorkoli smo obračali, redki so bili, ki so bili pripravljeni priti za dva meseca ... Naposled je bilo celo tako, da so me vprašali, kaj dela brat. Najprej nisem niti resno razmišljal, potem pa sem si rekel, da ima hokejskega znanja ogromno, trenerskih izkušenj sicer precej manj, vem pa, da mu lahko zaupam," o tem, kako je prišlo do dogovora, po katerem se je na drugo stran Karavank na delo preselil še brat, pripoveduje nekdanji slovenski reprezentant.
"Dobro se ujamemo glede na to, da nam določene kilometrine vseeno manjka"
Nekoč soigralca v reprezentanci in klubu, zdaj "soigralca" v trenerskem štabu avstrijskega kluba
Njune hokejske poti so se znova srečale. Pa bratska dinamika v trenerskem delu dobro deluje? "Toliko stvari sva že skupaj doživela v hokeju, od tega, da sva skupaj igrala, do tega, da sem bil celo njegov trener ... Moram reči, da mi precej pomaga, ker določene poteze, ki sem jih delal, ko je bil on igralec, še vedno ponavljam, tako da mi zna povedati, kaj mu je bilo kot igralcu všeč in kaj ne. Všeč mi je, da ima morda nek drugačen pogled, predvsem pa mi je pomembno, da mi zna iskreno povedati. Tudi sam želim, da mi čim več pove in da je pri vsem skupaj čim aktivnejši. Mislim, da se kar dobro ujamemo glede na to, da nam vsem skupaj določene kilometrine z vidika izkušenj vseeno manjka."
"Če bomo padali na osnovah, nam ne bo lahko"
Beljačani so v zadnjem obdobju igrali rezultatsko toplo-hladno, so pa pretekli konec tedna prišli do dveh pomembnih zmag. Najprej so v Tivoliju po zaostanku z 0:2 premagali Olimpijo (3:2), naslednji dan pa po zaostanku tesno še neposrednega tekmeca v boju za šesterico, ki si po rednem delu neposredno zagotovi četrtfinalno vstopnico, Innsbruck. Trenutno so četrti, a daleč od tega, da bi bili varni. Sedmi Bolzano, ki je "na napačni strani lestvice", zaostaja le tri točke.
Robert Sabolič (za golom) je eden od dveh Slovencev, ki nosita dres Beljaka, od katerega se je pred dnevi poslovil Anthony Luciani.
"Zadnje čase smo se res mučili in mučili. Imeli smo trenutke, ko smo bili zelo dobri v tekmi, potem pa so prišli trenutki, ko nas enostavno ni bilo. Vseskozi ponavljamo, da imamo dobre posameznike, ekipo, a nismo še sestavili ene zelo dobre tekme. Predvsem moramo poenostaviti stvari, pa morda stopiti dva koraka nazaj, delati tiste majhne stvari pravilno, da nam bodo omogočile rast. Ker če bomo padali na osnovah, kot smo tudi pri Olimpiji velik del tekme, pa tudi v preteklosti prevečkrat, nam ne bo lahko in na dolgi rok ne bomo uspešni," je po petkovi tesni zmagi v Tivoliju opozoril Rodman, ki je po menjavi želel določene stvari poenostaviti in opomniti na pomembnost majhnih stvari.
Pomembnost majhnih stvari
"Prej smo že med samo tretjino igrali zelo veliko različnih sistemov in jih spreminjali. Sam sem hotel to malo poenostaviti, da bomo hitrejši v glavah, da bomo tudi na ledu lahko hitreje reagirali. To je ena stvar, druga stvar pa je, da sem igralcem morda vzel malo svobode, ker nisem želel več, da izgubljamo ploščke tako, kot smo jih v določenih trenutkih proti Olimpiji. Želim, da igramo pravilno, ne da tvegamo tam, kjer ni treba. Če bomo igrali pravilno, bomo imeli na koncu, ko bo najbolj štelo, možnost nekaj zmagati, v nasprotnem primeru pa tudi slučajno ne. Predvsem mi je pomembno, da osnove in majhne stvari delamo pravilno, potem pa iz tega ven lahko gradimo. Želim si, da igralcem povrnemo nekaj igrivosti, ki pa seveda pride z zmagami. Samo zmage in doseženi goli te dvignejo."
"Predvsem mi je pomembno, da osnove in majhne stvari delamo pravilno, potem pa iz tega ven lahko gradimo."
Odprta vrata
Največ pritiska v Beljaku, za katerega igrata slovenska napadalca Robert Sabolič in Blaž Tomaževič, si nalaga sam.
"Pritisk čutim predvsem zato, ker si ga naložim sam. Največ si ga naložim sam. Verjetno bo večina trenerjev to rekla, a tako dejansko na koncu je. Mi ne smemo poslušati raznoraznih komentarjev iz zunanjega sveta, pač pa zaupati v to, kar delamo, in trdo delati vsak dan. Rezultati na koncu pridejo ali pa tudi ne. A če daš vse od sebe, si nimaš česa očitati. Temu načelu sledim vsak dan. Preden grem spat, razmišljam o tem, kje bi lahko bil jaz boljši, da bi bila posledično tudi ekipa boljša. Verjamem, da imamo ekipo, s katero smo lahko zelo uspešni, ampak moramo to predvsem pokazati iz dneva v dan na ledu," še pravi in izpostavlja pomembnost komunikacije: "Rad bi, da fantje vedo, da so moja vrata odprta. Z njimi se veliko pogovarjam, želim, da pridejo do mene, da mi znajo povedati svoje občutke, ker na koncu oni igrajo. Določene poteze lahko povlečem, a na koncu bodo na ledu oni."
Beljačani, ki ne računajo več na Anthonyja Lucianija, bodo novo pomembno zmago lovili že v petek, ko bodo v domači dvorani pričakali še enega neposrednega tekmeca za šesterico Pustertal, ki za njimi zaostaja pet točk.
