Matjaž Kopitar: Lepo je imeti Anžeta, a potrebujemo predvsem točke

Matjaž Kopitar, nekdanji hokejist, ki izhaja iz znamenite jeseniške šole najhitrejšega moštvenega športa, bo čez dobre pol leta dopolnil okroglih 50 let. Že krepko pred tem, čez dobra dva tedna, pa bo jasno, ali bo abrahama praznoval kot selektor reprezentance v elitni diviziji svetovnega hokeja na ledu. V prvi polovici maja ga namreč kot glavnega "krotilca risov", med katerimi je po olimpijskih igrah v Sočiju znova tudi njegov sin Anže, čaka svetovno prvenstvo v Ostravi (in Pragi). Na Češko se je Kopitarjeva druščina odpravila iz Berlina, kjer je v sredo v zadnji pripravljalni tekmi po streljanju kazenskih strelov klonila proti Nemčiji.

Priprave na SP ste sicer sklenili s porazom v Berlinu. Ste vseeno videli, kar ste želeli? Da in ne. Slika je na trenutke dobra. V nekaterih delih pa smo si privoščili takšne napake, ki si jih v Ostravi preprosto ne bomo smeli. Res je sicer, da so bili gostitelji izjemno agresivni, kar nam v tem trenutku ne odgovarja najbolj. Zavedati se moramo, da so tekme, kakršna je bila proti Nemčiji, na občutno višji ravni kot predhodne. Hokej je hitrejši, na kar moramo biti pripravljeni. Kot selektor ne bom iskal izgovorov. Tudi na Češkem se bodo napake hitro kaznovale.

Je skrivnost, katerim ravnem se boste do prve tekme v Ostravi najbolj posvečali? Dovolj pove tekma v Berlinu. Šepala je igra v obrambni tretjini. To moramo popraviti. Zelo preprosto.

Že na prvi pogled pa je vidno, da je igra z Anžetom Kopitarjem videti povsem drugačna … Res je. Prav imate, ko pravite, da je igra videti drugače. Lepo je imeti Anžeta, a mi potrebujemo predvsem točke. Videz ni tako zelo pomemben. Lepo je, če te nekdo pohvali za lepo igro. Trdim pa, da moramo biti osredotočeni na ekipni uspeh. Jasno, kadar je Anže med nami, moramo biti boljši. Tega se zavedajo tako on kot tudi soigralci. Ponavljam pa, da bo odločilna učinkovitost ekipe.

Kako pa ste zadovoljni s postopnim uigravanjem po "kapljanju" vseh igralcev v reprezentančni tabor? Ni večjih težav. Proces, v katerem selektor ne more računati na vse razpoložljive igralce že na prvem treningu, temveč jih dodaja, je povsem običajen. Tudi poraza v Berlinu nikakor ne bom pojasnjeval s tem, da je kakšen igralec prišel le nekaj dni pred tekmo. Kdor je v ekipi, je v ekipi. Vsi morajo igrati. Na vseh ravneh. Ponavljam, v tem trenutku mi daje najbolj misliti igra v obrambni tretjini.

Ali ob vstopu v slačilnico čutite tisti reprezentančni utrip, ki je izbrano vrsto krasil na olimpijskih igrah v Sočiju? Vsekakor. Čutim tudi pravo tekmovalno živčnost. Prav zaradi tega je dobro, da smo pred potjo v Ostravo odigrali močno tekmo proti Nemčiji. To je bil dober preizkus za vse nas. Prav zaradi tega sem poskušal priložnost nameniti široki paleti igralcev. Večina je začutila želeni utrip. Veseli tudi, da v ekipi ni zdravstvenih težav. Zdaj pa … Še zadnje priprave, nato pa bo šlo povsem zares.

Če potegnete črto pod pripravami … Ste imeli želeni delovni mir in vse, kar selektor potrebuje za dobro pripravo? No, takšnega miru, kot smo ga imeli v Sočiju, zanesljivo ni bilo. Tam se nam pravzaprav nihče ni mogel približati. Lepo bi se bilo znova pripravljati v takšnem okolju. Ha, ha … Lagal pa bi, če bi dejal, da me je v pripravah na SP 2015 kaj izrazito motilo. Ne, vse je bilo tako, kot mora biti. Pripravljeni smo. Gremo!

Ste se v fazi priprav že osredotočali na igro tekmecev, predvsem tistih, za katere lahko trdimo, da so, vsaj na papirju, premagljivi? Kot selektor zagovarjam tezo, da mora ekipa najprej izoblikovati lasten slog igre. Zgraditi je treba sistem, ki ti bo dovoljeval tvojo igro. Šele v naslednji fazi pridejo na vrsto tekmeci. Najprej torej baza, nato pa osredotočanje na nasprotnike.

Cilj pa … Ni skrivnost. Želimo ostati v elitni skupini svetovnega hokeja. Tokrat imamo na razpolago skoraj vse najboljše igralce, kar jih premore slovenski hokej. Izjema je pravzaprav le David Rodman. To je treba izkoristiti. Pomembna bo predvsem osredotočenost.

Za konec … Pravijo, da je baza reprezentančnega hokeja klubska raven. Kako bi skozi prizmo tega ocenili finale državnega prvenstva med novimi Jesenicami in Olimpijo? Hm … Ne morem komentirati. V tem trenutku tudi nisem pripravljen na tovrstna vprašanja. V mojih mislih je predvsem reprezentanca. Lahko pa rečem, da si vsi, ki delamo v slovenskem hokeju, želimo, da bi bilo stanje boljše, kot je v tem trenutku.