Marcel Rodman optimističen, štajerski projekt za prihodnost napreduje

Z novo sezono bo v štajerski prestolnici v popolnosti zaživel projekt Hokejski center Maribor (HCM), nad katerim bo z izkušenimi kolegi bdel Marcel Rodman, ki bo pomagal tudi na daljavo, saj si bo kruh v prihodnje služil pri nemškem drugoligašu Dresdner Eislöwen.

Projekt, namenjenem hokejistom srednješolcem, ki jih želijo pobudniki opomniti na pomembnost izobrazbe in slovenske fante pred odhodom v tujino še kakšno leto zadržati na domači grudi, kjer bi dokončali srednješolski program in uspešno opravili splošno ali poklicno maturo, se je sicer že začel. V Mariboru so namreč že opravili dva "try-outa", maja so fantje oddelali testiranja, zdaj so na sporedu kondicijske priprave, a prvi uradni dan bo sredi avgusta. O tem, kako se stvari – program deluje pod okriljem HDK Maribor in v simbiozi s številnimi, tudi izobraževalnimi, institucijami – odvijajo, in ali gre vse po načrtih, smo povprašali slovenskega reprezentanta.

Optimizem velja

"Imamo super ekipo, ki rada dela, in mislim, da smo stvari zelo dobro zastavili. V Mariboru so res dobri pogoji, seveda pa je od nas odvisno, kako bomo na koncu vse skupaj speljali. A glede na program in na to, kar je že narejeno, smo zelo optimistični, saj projekt dobro napreduje," je z dozdajšnjim delom zadovoljen Rodman.

V trenerski ekipi – ob tej bodo poskrbeli še za ustrezno zdravniško oskrbo, fizioterapevta, psihologa … – ima glavno besedo strokovni vodja programa in trener Aleš Burnik, za kondicijo skrbi Aleš Voh, znanje bo predajal kanadski trener Mike Marshall, trenerski štab pa želijo okrepiti še z vsaj dvema strokovnjakoma iz tujine, saj bodo z najstniki delali tudi na individualni ravni. Želijo vpeljati nov sistem in fantom ponuditi en do dva treninga na teden, na katerem bi s trenerji delali individualno, in od pet do šest moštvenih treningov na teden, saj bi tako lahko bolje napredovali.

Presenečeni ob vpisu

Glede na to, da se je projekt šele začel in zatorej njegovi snovalci še ne morejo ponuditi konkretnih rezultatov, je bila ekipa že ob vpisu presenečena. "Ko smo začeli projekt, smo rekli, da bomo delali, ne glede na to, ali bosta le dva ali trije prijavljeni, zdaj pa mislim, da jih bo med 22 in 25. Vpisa je tako precej več, kot smo pričakovali, predvsem iz Srbije. Srbi so enostavno izkazali veliko mero zainteresiranosti. Skoraj polovica, med 11 in 13, jih bo iz Srbije, polovica pa od tu, saj je Mariborčanov res malo, le trije, štirje na letnik," je naš sogovornik, ki bi si sicer želel še več Slovencev, navdušen nad številom nadobudnežev, ki jim bodo ob hokejskem znanju pomagali tudi s šolskimi in življenjskimi nasveti.

Ob hokeju ne pozabi na šolo

Projekt HCM podpirajo mnoge izobraževalne institucije. Vpis v program je bil namreč pogojen s šolanjem na eni od šol, ki bodo mladim oklepnikom nudile prilagojen šolski program. Fantje bodo prejemali tudi štipendije, kar bo tujcem olajšalo bivanje v Sloveniji, a če šole ne bodo končali, jih bodo morali vrniti.

"Program je namenjen srednješolcem, a ker se kadetske kategorije "lomijo" na deveti razred in prvi letnik, so zraven tudi otroci devetega razreda. Zavedamo se, da hokej ni vse, da je vsaj 50 odstotkov šola. Tem otrokom bomo poskušali povedati, zakaj je pomembna, zakaj je dobro, da hodijo v šolo. Z različnimi delavnicami jih bomo poskušali tudi izobraževati na neki poklicno-športni poti. Seveda ne pričakujemo, da bodo na koncu vsi veleumi in hokejski zvezdniki, a veliko bo že, da bodo naredili šolo in bodo bolje pripravljeni na življenje. Če bo pa kdo zaradi našega projekta v hokeju lažje uspel, bo pa to za nas še toliko večja nagrada," razlaga 33-letni hokejist, ki svari pred prehitrim begom mladine v tujino.

Da se ne bi vrnili razočarani in brez izobrazbe

Ideja projekta je po Rodmanovih besedah tudi ta, da bi domače hokejiste odvrnili od prezgodnjega snidenja s tujino, od koder bi se vrnili razočarani, brez hokejske kariere in izobrazbe. Radi bi jih zadržali doma, jim omogočili šolanje, jih pripeljali do članskih vrst in najbolj perspektivnim pomagali prestopiti med profesionalce.

Verjetno podobno razmišljajo tudi v Srbiji, od koder prihaja več kot deset hokejistov? "Priznam, da me je bilo malce strah, kako bodo Srbi gledali na nas. Verjamem, da jim ni všeč, da bodo zdaj izgubili na primer 15 igralcev v teh selekcijah, saj imajo tudi oni težave s številom igralcev. A starši teh otrok so nam povedali, da bodo ali končali igranje hokeja ali pa šli v tujino. In v Sloveniji, kjer se bodo šolali, vseeno vidijo lažji prehod kot pa na primer na Madžarskem ali na Slovaškem."

Kot posameznik in ekipa do največjega napredka

Prvi uradni dan projekta, za katerega Rodman poudarja, da na dolgi rok ni dober le za mariborske otroke, pač pa za ves slovenski hokej, bo ponedeljek, 17. avgust. Takrat se bodo Slovencem pridružili tudi tujci, ki zdaj trenirajo doma. Nato bodo skupaj opravili priprave, kaj kmalu bodo sledile že prve tekme. Več kot zmage na prvih obračunih, bo Rodmanu pomenilo to, da bodo fantje kot posamezniki in skupaj kot ekipa naredili kar se da največji napredek.