Leto privajanja je mimo, zdaj si želijo koraka naprej

Lani so pri najbolj oddaljenem klubu v mednarodno pisani druščini, kraj leži v pokrajini Predarlško, potrebovali kar nekaj prepričevanja vodstva lige EBEL, da so na koncu le sprejeli izziv. Moštvo, ustanovljeno leta 1992, je tako naredilo korak naprej in po desetletju igranja v drugi avstrijski ligi, v kateri so leta 2010 osvojili naslov prvaka, so le zbrali pogum in se preselili med profesionalce. V drugem kakovostnem razredu jim sicer ni bilo prav nič hudega, v obračunih z bližnjimi rivali so imeli namreč polne tribune, a vseeno je na koncu padla odločitev, da si Dornbirn zasluži priložnost v najvišjem razredu tekmovanja v Avstriji.

Vstop v ligo EBEL je botroval temu, da so morali vodilni možje opraviti številne nakupe. Medtem ko kakovostnih domačih hokejistov niti ni bilo na voljo, so pripeljali ogromno tujih igralcev, vendar so izstopali le redki. Mednje sta brez dvoma spadala Luciano Aquino, ki je bil na koncu tretji najučinkovitejši igralec lige, in Andrew Kozek. Prvi bo tudi v novi sezoni tresel mreže v dresu Dornbirna, medtem ko se je drugi preselil v Linz. Pred to sezono je bilo v garderobi veliko sprememb. Klub je zapustilo več kot 10 igralcev, še več jih je prišlo.

Slivnik za slovenski pridih

Med vratnicami bo tako odslej skrbel za minimalno število prejetih zadetkov italijanski reprezentančni vratar Adam Dennis, ki je bil pred časom tudi na Olimpijinem seznamu želja. Obramba je doživela bolj kot ne kozmetične popravke, okrepili so jo Američan Kevin Montgomery, Alex Plante in nekdanji avstrijski reprezentant Martin Oraze. Buldogi pa bodo imeli tudi v novi sezoni slovenski pridih. Še za eno leto je pogodbo podaljšal branilec David Slivnik, ki je v zadnji sezoni odigral 51 tekem in zbral devet točk.

Je pa zato večje spremembe doživel napad. Kot že omenjeno, bo prva violina tudi v novi sezoni Aquino. Ob sebi bo imel Chrisa D'Alviseja, ki se je v Avstrijo preselil iz Olimpije. Od tujcev so napad okrepili še Brandan Brooks, Patrick Jarrett, Graham Mink, Brett Sonne in Peter Lenes, zadnji je na preizkušnji. Še najbolj pri Buldogih pogrešajo izkušene avstrijske igralce, ki bi lahko nase prevzeli breme. Teh je le peščica. Ob že omenjenem Orazeju lahko v to kategorijo uvrstimo le še Martina Grabher-Meierja in Martina Mairitscha.

Da klub ni usmerjen le v kratkoročne uspehe, so dokazali s tem, da na klopi še naprej zaupajo Kanadčanu Davu MacQueenu. Če ta v krstni sezoni ni bil pod rezultatskim pritiskom, bo tokrat vseeno nekoliko drugače. Klub je v letošnjo ekipo vložil nekoliko več sredstev, tudi pričakovanja so tako višja. Realnost bo boj za uvrstitev v končnico.