Kapetan Raza najprej po elito, nato po razmislek o prihodnosti

S 189 nastopi v dresu Slovenije je Tomaž Razingar najizkušenejši reprezentant, ki bo z risi med 20. in 26. aprilom lovil vrnitev v elitno skupino, iz katere je naša izbrana vrsta izpadla lani. Za 34-letnika, ki bo v Južni Koreji praznoval rojstni dan, bo to 13. člansko svetovno prvenstvo. S kapetanom smo se pogovarjali o pripravah na prvenstvo, o nasprotnikih, pomladitvi slovenske reprezentance, klubski sezoni in tudi o njegovi prihodnosti, ki še ostaja neznanka.

Priprave so za vami, počasi se začenja svetovno prvenstvo. Je pripravljalni del minil po načrtih, kakšno je vzdušje v reprezentanci? Za menoj so ene od najkrajših reprezentančnih priprav. Vse je bilo po načrtih. Razen tega, da so se nekateri fantje uvrstili v finale in jih v Južni Koreji ne bo. Sicer pa smo priprave izvedli, kot smo si zamislili. In tudi vzdušje je tako, kot mora biti.

Nekaterih hokejistov zaradi klubskih obveznosti ne bo. Priložnost so zato dobili mladi. Šest jih je prvič na seznamu za člansko svetovno prvenstvo. Nekaterih standardnih reprezentantov ni, tako da se je priložnost res pokazala novim fantom, ki so nanjo čakali že nekaj časa. Treba jo bo izkoristiti tudi na svetovnem prvenstvu, saj se ne zgodi vsak dan, da se reprezentanci priključi peterica ali šesterica novih hokejistov.

Odigrali ste dve pripravljalni tekmi. Kako so se mladi po vašem mnenju znašli na preizkusih? Izjemno dobro je ekipa odigrala obe prijateljski tekmi. Tako proti Avstriji, ki smo jo sicer premagali šele v podaljšku, kot tudi pozneje proti Madžarski. Mladi so izjemno dobro odigrali, zato si samo želim, da bo šlo tako naprej tudi na svetovnem prvenstvu. Vemo pa, da ne bo lahko igrati brez skoraj vse prve peterke.

Kljub odsotnosti nekaterih ključnih članov je cilj le eden. Kajne? Seveda, uspeh bo le vrnitev v elitno divizijo. V nahrbtnik si naložiš toliko, kot lahko sam neseš. Tudi na olimpijskih igrah smo si naložili in verjeli, da lahko dosežemo lep uspeh. In smo ga tudi dosegli, čeprav je bilo za številne veliko presenečenje. A mi smo verjeli in uspelo nam je. In tudi zdaj, ko nam manjka osem standardnih reprezentantov, verjamemo, da se nam bo uspelo uvrstiti nazaj med elito.

Na poti do cilja vam bodo stali domačini, Japonci, Avstrijci, Madžari in Ukrajinci. Kako bi ocenili nasprotnike? Izredno težko je govoriti o nasprotnikih. Ne poznamo ne Južne Koreje ne Japonske. Ukrajina naj bi bila izredno močna in naj bi nastopila z ekipo iz lige KHL. Nikakor si ne smemo privoščiti slabega štarta proti Japoncem. Začetek bo namreč za prvenstvo zelo pomemben.

Nekaterih reprezentanc torej ne poznate najbolje ... Ne. Ampak saj se tudi v zadnjih petih letih nismo prav veliko obremenjevali z igro nasprotnikov. Bolj je bilo pomembno to, da smo dobro odigrali svoj sistem in se držali dogovorov. Če bomo dali na ledu vse od sebe, potem tudi rezultat ne bo izostal. Vemo, da ne bo lahko, ampak moramo upravičiti svojo vlogo, vlogo favorita.

Avstrijci bodo v Južni Koreji nastopili močno pomlajeni. Pravijo, da jih pomladitev zelo skrbi … Ne smemo se ozirati na to, kaj imajo ostali oziroma česa nimajo. Tudi nam manjkajo standardni igralci. Za nas je pomembna predvsem naša igra. Igra z igralcem več, igra z igralcem manj. Tu se dela rezultat. V teh elementih bomo morali zelo dobro odigrati. Vemo, da bodo zelo pomembni vratarji in njihova dnevna forma. Imamo tri kakovostne. Na pripravljalnih tekmah sta tako Krošelj kot Hočevar dobro branila. Tu je še Luka (Gračnar, op. a.), ki se nam je pridružil pozneje in je prav tako odličen vratar. Prav vsak bo moral dodati svoj del, če se želimo 27. aprila vrniti nasmejani.

Če se obrnemo še malce proti vaši klubski sezoni. Sredi novembra ste odšli k švedskemu (takrat še) drugoligašu Troja-Ljungby. Klub za seboj nima uspešne sezone, izpadel je v tretjo ligo. Kako veliko razočaranje je bilo to? Že ko sem prišel na Švedsko, je bila ekipa na zadnjih dveh mestih. Igrali smo slab hokej. Preostali so bili v rednem delu preprosto boljši in tudi v kvalifikacijah za obstanek je bila podobna zgodba.

Se torej nekateri švedski tretjeligaši lahko povsem enakovredno merijo z drugoligaši? V našem klubu marsikaj ni delovalo, kot bi moralo. Marsikatera stvar je bila postavljena na glavo. V športu pač ni naključij. Ko si dober, to pokažejo rezultati, ko ne, pa tudi. A to je zdaj za mano. To je njihova zgodba. Lahko potem rečete, da za vami ni najbolj prijetna klubska sezona? Ne povsem. Prvi del je bil izredno dober. Pozneje pa številne stvari niso bile po hokejskih pravilih. Zato tudi mislim, da kaj drugega kot to, da smo izpadli, niti ni bilo realno.

Na zadnjih štirih, petih tekmah ste bili "extra player". Kaj se je dogajalo? Bili so nekateri spori … Zato pravim, da me izpad ni presenetil.

Že veste, kako naprej v prihodnji sezoni? Ne, za prihodnjo sezono ne vem še ničesar.

Ste pa verjetno že kaj razmišljali o tem, ali boste še naprej vztrajali. Tudi o tem še nisem razmišljal.

Bo Južna Koreja vaša zadnja reprezentančna akcija? Tudi tega še ne vem (smeh).

Ste pa verjetno spremljali, kako so člani Teama Jesenice, projekta, katerega pobudnik ste bili, speljali sezono? Uvrstitev v končnico je spodbudna. V finalu so skoraj napolnili dvorano in pokazali, da Jesenice potrebujejo profesionalno ekipo. Ekipo, ki bo igrala na višji ravni, kot je liga INL. In vsi skupaj si želimo in upamo, da se bo to čim prej zgodilo. Da bi bila Jesenice in Olimpija dva zdrava kluba.