Chicago v zadnjih šestih sezonah še tretjič dvignil Stanleyjev pokal (video)

Tesna finalna bitka za sveti gral – na prvih petih obračunih je moštvi ločil zgolj zadetek – je končana. Chicago je osvojil šesti Stanleyjev pokal v zgodovini kluba in že tretji od leta 2010, kar je še okrepilo govorice o moderni dinastiji organizacije iz vetrovnega mesta. Z zmago z 2:0 v domačem United Centru je Blackhawksom uspelo, da so se naslova prvič po letu 1938 veselili v domači dvorani.

Duncan Keith do naziva MVP

Na šestem obračunu je zmagoviti zadetek v 38. minuti prispeval izjemno razpoloženi branilec Duncan Keith. Enaintridesetletnik je za hrbet Bena Bishopa pospravil odbitek in vknjižil 21 točko (trije zadetki, 18 podaj) v končnici, s čimer se je izenačil na desetem mestu lestvice učinkovitosti stebrov obrambe. Keith, ki je čaral predvsem s svojimi podajami, si je zasluženo priigral še naziv za najkoristnejšega igralca izločilnih bojev (MVP končnice) in prejel Conn Smythe Trophy.

"Ponosen sem, da sem lahko del te izjemne skupine fantov. Mislim, da bi lahko nagrada romala v roke številnih fantov. Vsakič, ko zmaguješ, v ospredje stopi kdo drug in pomaga vleči voz naprej," je z nasmehom na obrazu poziral Kanadčan.

Tampa je lovila izenačenje in podaljšanje serije, a je njene upe pet minut pred koncem rednega dela po lepi podaji Brada Richardsa pokopal veliki dolžnik finala Patrick Kane, za enega od zvezdnikov ekipe je bil to edini gol v finalu. Chicago se lahko za nov uspeh zahvali tudi čuvaju mreže Coreyju Crawfordu, ki je zaustavil vseh 25 strelov gostov, na zadnjih treh obračunih pa je pred moštvom, ki je v rednem delu dosegalo največ zadetkov, pokleknil le dvakrat.

Toews s Stanleyjem do Timonena, ta pa v pokoj

Kot prvi hokejist je Stanleyjev pokal v United Centru v zrak dvignil kapetan Jonathan Toews in ga kaj hitro predal v roke veteranu, 40-letnemu Kimmu Timonenu, ki je zaradi krvnega strdka v pljučih izpustil večji del sezone.

Za finskega branilca, sredi februarja je ob trgovanju Philadelphie prišel v Chicago, je to prvi Stanleyjev pokal, medtem ko je za Toewsa že tretji. Tretjič s Chicagom nepopisno veselje doživljajo še Patrick Kane, Duncan Keith, Brent Seabrook, Niklas Hjalmarssob, Bryan Bickell, Patrick Sharp in Slovak Marian Hossa. Do vseh treh naslovov v zadnjih šestih letih je ogrodje ekipe, ki se je po besedah strokovnjakov čez lužo najbolj približala besedni zvezi moderna dinastija, vodil "coach Q" oziroma Joel Quenneville.

"O tem trenutku sem sanjal vse življenje in zdaj sem ga dočakal. Hokej mi je dal ogromno. Zdaj sem pripravljen, da zapustim to igro in odhajam kot prvak lige NHL," je govorice o upokojitvi potrdil Timonen.

"Komaj dojemam, sploh se ne zdi resnično, mislim, da sanjam. Vsakič, ko nam uspe, postanemo še močnejši. Z leti smo rasli, postali bolj zreli, si želeli še bolj. In to je ključna stvar, zaradi katere igraš hokej. V naši ekipi je bilo mnogo fantov, ki so čakali na prvega (Stanleyjev pokal, op. a.), tako da smo si celo še bolj želeli zmagati za njih. Res izjemno," je bil navdušen Toews, Quenneville pa je dodal: "Najboljši občutek na svetu. Ko ga enkrat občutiš, komaj čakaš, da stvar ponoviš in ga občutiš še enkrat. Še toliko bolje, da nam je uspelo pred našimi navijači."

Stamkos s cmokom v grlu, Bishop ni mogel poslušati slavja

"Težki, čustveni trenutki, ki jih spremlja slabost. Ko se zaveš, kako blizu si bil in kako trdo si delal za to stvar, ki ti je ni uspelo doseči, ni lahko. Nikoli ne veš, ali boš še dobil takšno priložnost. In to je težko preboleti," je po porazu s cmokom v grlu in solznimi očmi grenke občutke s sedmo selil delil kapetan podprvakov Steven Stamkos, ki je razloge za neuspeh iskal v neučinkovitosti, tako svoji kot soigralčevi. Na zadnjih treh tekmah so namreč zmogli le dva zadetka.

Slabost, pa ne le zaradi poškodbe, je po tekmi obhajala tudi Bishopa: "Ta trenutek je težko govoriti. Premišljuješ o tem, kako dolga je bila sezona, kako blizu uspeha si bil, kako bi se lahko prav vsaka tekma finala odvila v drugo smer. Grozen občutek, ki ga niti ne znam dobro opisati. Ob poslušanju slavja Chicaga mi je postalo kar malce slabo."