Hokejsko svetovno prvenstvo v Parizu in Kölnu brez njih ne bi potekalo, kot mora. Okoli tisoč mladih in starih z vsega sveta pomaga, da se hokejisti, mediji in obiskovalci na prvenstvu lažje znajdejo. Med 400 prostovoljci je tudi Bosanka Amra, ki zadnjih šest let živi v pravi hokejski norišnici – Montrealu.
81. svetovno hokejsko prvenstvo elitne divizije je Mednarodna hokejska zveza zaupala Nemčiji in Franciji, kjer, kot na vsaki večji športni prireditvi, ne gre brez prostovoljcev. V Parizu jih je okoli 400, v Kölnu med 600 in 700. Vsi so tja prišli z istim namenom – pomagati prirediteljem, da bi stvari tekle kar se da gladko.
Najdemo jih na vsakem koraku, njihovo delo poteka po različnih conah. Vse od centra za izdelavo akreditacij, medijskega centra, v dvorani, kjer preverjajo vstopnice, v mešanih conah, prometu, logistiki, gostiteljstvu VIP-ovcev in še bi lahko naštevali.
Prostovoljci prihajajo z vsega sveta, od Kanade in ZDA pa vse do Brazilije.
Še zdaleč se za prostovoljno delo ne odločajo le mladi. Videti je tako 20-letnike kot tiste, ki štejejo prek 60 let. Prihajajo z različnih delov sveta. V Parizu so ob Francozih tudi Kanadčani, Američani, Švedi, Čehi, Rusi, Brazilka, Bosanka …
Organizatorji prostovoljcem zagotavljajo obleko, hrano v času njihove izmene in še kakšen priboljšek, medtem ko si morajo pot in stroške bivanja plačati sami.
Amra je zadnje mesece precej pazila na odtok denarnih sredstev, saj si morajo prostovoljci sami plačati prevoz in bivanje v Parizu.
"Lahko je kar velik zalogaj, a ker sem zadnje čase pametno razpolagala z denarjem, sem si lahko privoščila prihod na prvenstvo," nam razloži Amra, ki nas je ob prihodu po akreditacijo presenetila z "dober dan".
Dekle iz Bosne in Hercegovine zadnjih šest let z družino živi v hokejskem Montrealu, kjer se je že dodobra spoznala s prostovoljnim delom. Pomagala je na dveh mladinskih svetovnih hokejskih prvenstvih, v Kanadi pa sodelovala tudi na Svetovnem nogometnem prvenstvu za ženske.
Oddaljenost od Pariza ni bila ovira za nabiranje novih izkušenj. Želela se je preizkusiti tudi zunaj nove dežele, ki je bila ob selitvi zanjo popolnoma drug svet. Glede na to, da se je v Montrealu dodobra naučila francoščine, se je prijavila za Pariz, prek Skypa prirediteljem razložila, kaj jo vleče v Francijo, in bila izbrana.
"Tu nisem le zaradi nabiranja izkušenj, pač pa tudi zaradi vezi, ki jih lahko pridobim."
"Ko bom končala šolanje (do konca ima še dve leti, op. a.), želim delati v športni industriji. Zavedam se, da je dobro, da si izkušnje začneš pridobivati čim prej. Tu nisem le zaradi izkušenj, pač pa tudi zaradi vezi. Na takšnih dogodkih delaš z različnimi ljudmi, ki imajo mnogo povezav v športni industriji. Mogoče mi bodo v prihodnosti lahko tudi pomagali," modro razmišlja študentka ekonomije in menedžmenta.
Pri tovrstnem delu jo navdušuje predvsem to, "da delaš z ljudmi, ki imajo vsi isto željo – pomagati. Ko imajo okoli tebe vsi isti interes, motivacijo in gredo proti istemu cilju, je vse skupaj lažje."
Največja gneča v centru za akreditacije, kjer domuje Amra, je v prvih dneh prvenstva. Takrat so se v manjšem montažnem kontejnerju zglasili tudi člani slovenske reprezentance. "Pred prihodom nam niso poslali fotografij, tako da smo morali fotografirati celotno reprezentanco. Skoraj 40 jih je bilo v našem majhnem prostoru, a bilo je zabavno. Po hitrem postopku smo vse opravili," v smehu pove simpatična Bosanka, ki seveda navija za Kanado. "Takoj za njo pa za Slovence (smeh, op. a.)."
Njeno delovno mesto v Parizu so obiskali tudi slovenski hokejisti.
Za razliko od Kanade, kamor se bo vrnila po prvenstvu, Pariz za hokej ne živi. Gledalci so redki, slabo so obiskane tudi tekme gostiteljev. Veliko pove tudi to, da mnogo domačinov sploh ni vedelo, da njihovo mesto te dni gosti reprezentančni hokejski vrhunec sezone.
"V Montrealu so nori na hokej. Bell Center je vedno poln navijačev Canadiensov. Seveda so najboljše tekme v končnici. Za tamkajšnje ljudi pravijo, da živijo in dihajo hokej, kar je res. Dokler ne vidiš atmosfere, si ne moreš zamisliti."
Anne-Louise prihaja iz majhnega francoskega mesteca. Prenočišče je našla pri prijateljih iz Pariza, ki sploh niso vedeli, da v prestolnici poteka svetovno hokejsko prvenstvo.
Ne samo mladine, veliko je tudi prekaljenih prostovoljskih mačkov.
Rusinja Irena Zakurdajeva je zadolžena za fotografe, vodi pa tudi novinarske konference po tekmah.
V Parizu je okoli 400 prostovoljcev, če prištejemo še tiste v Nemčiji, pa jih je okoli tisoč.
Ustrežljivi, prijazni in vedno pripravljeni pomagati.
Mladi na prvenstvu iščejo izkušnje, ki bi jim v prihodnosti lahko še prišle prav.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.