Sreda, 7. 5. 2014, 18.27
8 let, 7 mesecev
Bosta Ovečkin in druščina pokazala nov obraz ali bo sledila nova zaušnica?
Po dveh letih se je prvenstvo iz nordijskih držav – leta 2012 in 2013 sta bili gostiteljici Finska in Švedska – preselilo v vzhodno Evropo, natančneje v beloruski Minsk. Belorusija bo kljub številnim negodovanjem ob dodelitvi organizacije leta 2009 prvenstvo gostila prvič.
V ta namen so v Minsku zabrneli gradbeni stroji, s katerimi so poskrbeli, da bodo obračuni elitnih reprezentanc potekali v dveh dvoranah. Glavno prizorišče, v katerem se bodo ob predtekmovalnih bojih odvili polfinale, tekma za tretje mesto in finale, je Arena Minsk.
Dvorana, ki je s tekmo zvezd lige KHL zaživela 30. januarja leta 2010 in je dom KHL-ovca Dinama iz Minska, je ena najprostornejših v Evropi. V hokejskih dvobojih lahko uživa kar 15 tisoč privržencev. Drugo prizorišče, t. i. Chizhovka-Arena, ki je luč sveta ugledala šele decembra lani, pa sprejme 9.500 hokeja željnih glav.
Šestnajst ciljev, ena lovorika
V boj za naslov svetovnega prvaka se podaja 16 reprezentanc, ki so razdeljene v dve skupini. Izbrane vrste posamezne skupine se bodo po enkrat pomerile med seboj, najboljše štiri iz vsake skupine bodo napredovale v četrtfinale, najslabši dve bosta nazadovali v divizijo I, skupino A.
Naslov prvakov branijo Švedi, ki so lani pred domačim občinstvom v Stockholmu s 5:1 premagali najlepše presenečenje prvenstva Švico. Aktualni prvaki, ki jim še četrto leto zapored poveljuje Pär Mårts, bodo nastopili v skupini A. Cilj pa je, kot vselej, naskok na najvišja mesta.
Družbo v predtekmovanju jim bodo delali finalni krvniki z zadnjih olimpijskih iger Kanadčani. Javorjevi listi, ki bodo, razumljivo, nastopili v drugačni postavi kot v Sočiju, so se na svetovnih prvenstvih zadnjič okitili z medaljami leta 2009, ko so v Švici osvojili srebro, njihov zadnji naslov svetovnih prvakov pa sega v leto 2007. Na zadnjih treh prvenstvih pa so končali na petem mestu.
Od "velike sedmerice" bosta v skupini A štrene poskušali mešati še sosedi, nekdaj združeni v eno, Češka in Slovaška. Slovaki so pred dvema letoma na SP sicer osvojili srebro, a njihovi privrženci so lahko z igrami svojih ljubljencev vse prej kot zadovoljni.
Kljub skromnemu 11. mestu na OI – premagali so jih tudi risi – vodenje še naprej prepuščajo Vladimirju Vujteku. So pa po tekmovanju vseh tekmovanj selektorja zamenjali Čehi, na klop katerih je sedel Vladimir Růžička, ki je Čehe popeljal do zadnjih dveh naslovov svetovnih prvakov (2005, 2010).
Pridih nordijskih držav bosta dali v zadnjem desetletju stalni članici elite Norveška in Danska. Vikingi se v zadnjem obdobju uvrščajo med šesto in deseto mesto, Dancem pa navadno pripade kakšno mesto nižje. Tudi Francozi, ki vselej hodijo po robu, bodo že sedmo leto zapored nastopili med elito.
Zanimivo bo videti, kako se bo v svojem premiernem nastopu med elito odrezal trener novopečenega prvaka razširjenega avstrijskega prvenstva Tom Pokel. Američan bo namreč na prvenstvu vodil Italijane − na reprezentančnem seznamu jih je le pet iz Bolzana –, s katerimi se je lani vrnil med elito.
Tudi v skupini B bo še kako zanimivo. Uvodno tekmo skupine bodo odigrali podprvaki Švicarji in v zadnjem času mnogokrat razočarani Rusi. Hokejisti s križem na prsih, ki so lani zmagali prav na vseh tekmah pred finalom – v predtekmovanju so dobili vseh sedem obračunov, premagali so tudi Švede in Kanadčane, na poti do finala pa so odpravili še Čehe in Američane –, so dokazali, da spadajo v sam svetovni vrh, čeprav se jim olimpijski nastop (končali so na devetem mestu) ni izšel po željah.
Še večji šok je v Sočiju doživela zbornaja komanda, ki je pogorela pred očmi domačih navijačev. Prvi ukrep je bila menjava selektorja. Za trenersko taktirko je poprijel latvijski strateg Olegs Znaroks, ki ne stavi na individualizem, pač pa na moštveni duh. A vprašanje je, koliko stvari je donedavni trener Dinama Moskve lahko spremenil v poldrugem mesecu.
Rusi bodo pogrešali svojega superzvezdnika Iljo Kovalčuka, ki bo SP izpustil zaradi poškodbe kolena, bo pa v Minsku prisoten Aleksander Ovečkin. Kaj podobnega kot poraz s 3:8 v lanskem četrtfinalu proti ZDA seveda ne pride v poštev.
Visoka mesta bodo napadali ruski četrtfinalni krvniki iz Sočija Finci. Ti so na zadnjih dveh SP obakrat končali na nehvaležnem četrtem mestu, leta 2011 pa so v Bratislavi prišli do zadnje medalje, ko so ugnali vso konkurenco. Za vrh se bodo potegovali tudi Američani, ki so lani z bronom prekinili desetletno sušo medalj na SP. Kako visoko bodo posegli, bo odvisno od volje in želje izbrancev Petra Lavioletta.
Nemci so enega največjih uspehov na svetovnih prvenstvih v zadnjega pol stoletja doživeli leta 2010, ko so doma prišli do četrtega mesta. Morda bo varovance Pata Cortine, ki je bil ob neuvrstitvi na OI v Sočiju deležen mnogih kritik, prav ta spodrsljaj "podžgal", da se približajo najboljšim.
Tu so še Latvijci, ki so v četrtfinalu OI dodobra namučili Kanadčane, a se je pozneje izkazalo, da so goljufali, zato jim na SP ne bosta mogla pomagati grešnika iz Sočija Vitalijs Pavlovs in Ralf Freibergs.
Domačini želijo Minsk izkoristiti kot odskočno desko za prihodnost, pri tem jim bo pomagala kanadska naveza. Trenersko taktirko Belorusije po letu 2009 spet vihti Glen Hanlon, v napadu pa stavijo na naturaliziranega Belorusa Geoffa Platta. Najvišje so Belorusi končali leta 2006, ko so pod Hanlonovim vodstvom v Rigi zasedli šesto mesto. Podobno kot Italijani so povratniki med elito še Kazahstanci, ki se bodo poskusili obdržati v družbi najboljših. Če bi ponovili dosežek iz leta 2005, ko so z 12. mestom dosegli največji uspeh na SP, bi prihodnje leto potovali na Češko.