Pariz 2024
Torek, 8. 12. 2020, 21.00
3 leta, 11 mesecev
V Parizu bo skoraj tako, kot bi si Slovenci želeli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024 bo za športne plezalce na voljo dodaten set olimpijskih medalj. Hitrostno plezanje bo v mestu ljubezni ločena disciplina, težavnosti in balvanov pa se bodo tekmovalci lotili v paketu. Prizorišče tekem v športnem plezanju bo na trgu Place de la Concorde, kjer bodo gostili tekme urbanih športov – med drugim tudi košarkarske tekme 3 na 3 in skateboarding.
Športni plezalci, ki zaradi prestavitve letošnjih olimpijskih iger na prihodnje leto še vedno čakajo na svoj olimpijski krst, bodo leta 2024 na prihodnjih olimpijskih igrah v Parizu imeli še več priložnosti za dokazovanje. Namesto samo enega oziroma dveh kompletov medalj bodo v Franciji na voljo kar štirje, saj bo hitrostno plezanje na sporedu kot samostojna disciplina, medtem ko bosta balvansko in težavnostno plezanje združeni v eno. "Ni popolno, a vseeno velik korak v želeno smer," spremembo ocenjuje Gorazd Hren, selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju.
Športni plezalci že dolga leta čakajo na svojo olimpijsko priložnost. Pričakovati je bilo, da jo bodo lahko izkoristili letošnje poletje v Tokiu, a bodo zaradi epidemije in s tem prestavitve iger na prihodnje leto, na svoj olimpijski debi morali še počakati.
Na olimpijskih igrah v Tokiu bo za športne plezalce na voljo zgolj en komplet medalj - en set v moški in drug v ženski konkurenci -, zato so se na Mednarodni zvezi za športno plezanje leta 2017 odločili za kompromis. Enostavno so vse tri plezalne discipline združili v eno.
Iz hitrostnega, balvanskega in težavnostnega plezanja so skovali novo kombinacijo, tako imenovano olimpijsko kombinacijo.
Hitrostno plezanje je zaradi specifik povsem drugačno od balvanskega in težavnostnega plezanja, tudi konstitucije plezalcev, ki se lotevajo tako imenovanega speeda, so povsem drugačne. Na fotografiji: svetovni rekorder Iranec Reza Alipour, ki je 15-metrsko steno s standardiziranim nizom oprimkom preplezal v 5.48 sekunde.
Negodovanje zaradi tokijskega olimpijskega kompromisa
Ta je zaradi priključitve hitrosti, tako imenovanega speeda, v plezalnem svetu vzbudila precej negodovanja.
Speed ima namreč zaradi svoje specifike povsem drugačne zakonitosti in drugačen način treninga ter zahteva drugačno infrastrukturo.
Hitrostni plezalci namreč plezajo na standardizirani 15-metrov visoki steni z vedno enako postavljenim nizom oprimkov, kar je v popolnem nasprotju z balvanskim in težavnostnim plezanjem, kjer se plezalci vedno spoprijemajo z drugačno postavitvijo.
Pri speedu o zmagovalcu odloča zgolj štoparica, pri ostalih dveh disciplinah pa je čas pomemben le kot časovni okvir, znotraj katerega je treba smer preplezati do vrha.
Kot bi od Bolta zahtevali, naj po šprintu preteče še maraton in se loti teka čez ovire
Za primerjavo navajam britansko plezalko Shauna Coxsey, sicer specialistko za balvane, ki je v enem od intervjujev slikovito opisala, da je takšna združitev disciplin za plezalce podobna, kot če bi od jamajškega šprinterja Usaina Bolta zahtevali, naj po šprintu preteče še maraton in tekmo zaključi s tekom čez ovire.
Zaradi želje po nastopu na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer bo, kot rečeno, hitrost del olimpijske kombinacije, so številni plezalci začeli načrtno trenirati tudi hitrostno plezanje, ki se mu do takrat niso posvečali.
Tudi Janja Garnbret in Mia Krampl, edini iz slovenskega tabora, ki sta si prislužili olimpijski nastop na Japonskem.
Slovenija bo na olimpijskih igrah v Tokiu imela dve predstavnici v športnem plezanju. Janja Garnbret si je nastop priborila kot svetovna prvakinja v kombinaciji, Mia Krampl pa je bila uspešna na kvalifikacijski tekmi v Toulousu v Franciji.
Bodo v Parizu krivice odpravljene?
A že v Parizu bo leta 2024 zgodba drugačna. V očeh marsikoga bolj pravična za plezalce in plezalke. A še vedno ne povsem.
Specialisti za hitrostno plezanje bodo namreč imeli svoje tekmovanje, medtem ko se bodo specialisti za balvane in težavnost še vedno morali preizkusiti v kombinaciji obeh plezalnih zvrsti.
Namesto 40 plezalk in plezalcev (največ po dva iz ene države v obeh konkurencah), ki bodo nastopili v Tokiu, se jih bo za olimpijske medalje v Parizu potegovalo 68.
Selektor: Ni popolno, je pa korak v pravo smer
S potrditvijo informacije, da bosta v Parizu na voljo dva oziroma štirje kompleti medalj, je zadovoljen tudi selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren.
"Seveda smo zelo veseli, da bomo tudi naprej člani olimpijske družine, olimpijske igre so velika stvar in to je še dodatna motivacija za trdo delo. Da smo dobili nov set medalj, je odlično, ni popolno, a vseeno velik korak v želeno smer. Hitrost se bo zdaj končno ločila od težavnosti in balvanov, ki sicer na žalost še vedno ostajata kombinaciji."
"Dejstvo, da smo dobili nov set olimpijskih medalj, je odlično, ni popolno, a vseeno velik korak v želeno smer. Hitrost se bo zdaj končno ločila od težavnosti in balvanov, ki sicer na žalost še vedno ostajata kombinaciji," poudarja selektor Gorazd Hren.
Kaj bo s hitrostnim plezanjem, bo ta ostal del treninga? "Težko karkoli napovem. Trenutno za to disciplino nimamo specialista, sama disciplina pa se zelo razlikuje od plezanja, kot ga dojemamo mi. Je pa po drugi strani hitrost zabavna in ostaja olimpijska disciplina, zato dajmo času čas in ne zapirajmo teh vrat. Vse več otrok pleza, in morda se nekaj razvije tudi v tej smeri," dopušča možnost Hren.
Pravi, da je bila krovna plezalna organizacija IFSC ob posredovanju novice nekoliko skopa z vsemi informacijami, a je časa za določene spremembe še precej.
"Z zbranih podatkov lahko predvidevamo, da tudi v prihodnje ostajata dve (olimpijski) mesti na državo (dva moška in dve ženski na disciplino), in glede na to, da so objavili, da bo v Parizu na voljo 68 mest, namesto 72, je verjeten scenarij 18+18 za kombinacijo in 16+16 za hitrost," razmišlja sogovornik.
