Svetovna prvakinja v šahu, ki bi skoraj postala boksarka

"Zdaj pa začni igrati šah in ne obremenjuj se s tem, da želiš biti prva." Foto: Vid Ponikvar V Urugvaju ste osvojili že svoj drugi naslov mladinske svetovne prvakinje. Prvega sta dosegli leta 2014 do 16 let v Južni Afriki in letos. Je kakšna razlika, ko ste še drugič osvojili naslov svetovne prvakinje?

Ko sem osvojila prvi naslov svetovne prvakinje, sem bila izjemno vesela. Prav navdušena sem bila, da mi je uspelo kaj takšnega. Vsi so bili veseli zame, ampak potem je nastala težava, ko sem imela na turnirjih veliko pritiska. Na ta turnir sem šla s ciljem, da zmagam. Po drugem krogu, ko sem izgubila, sem mislila, da je že skoraj vsega konec in da ne bom mogla postati svetovna prvakinja, a vedela sem, da je še veliko partij do konca. Potem ko sem naredila tako velik naskok pred preostalimi, nisem mogla verjeti. Nekaj takšnega mi ni uspelo na nobenem prvenstvu pred tem, niti na državnem prvenstvu. Moram povedati, da sem bila res navdušena in da mi ta naslov svetovne prvakinje pomeni še več.

Naslov ste osvojili že dan pred koncem turnirja, potem ko ste imeli pred zasledovalkami dve točki prednosti. Ali to pomeni, da ste do tega naslova prišli lažje, kot ste pričakovali?

Po drugem krogu, ko sem izgubila, sem si rekla: Zdaj pa začni igrati šah in ne obremenjuj se s tem, da želiš biti prva. Zmage nikoli niso bile lahke, morda je bila kakšna zmaga le na papirju videti lahka. Pred vsako partijo sem bila prepričana vase, ker sem vedela, da zmorem, a vseeno je bilo prisotne tudi nekaj nervoze. Ene partije so bile težje, druge pa veliko lažje, kot sem pričakovala, ampak samo zato, ker sem bila tako dobro pripravljena.

Koliko časa je trajala vaša najdaljša partija? Morala je igrati tudi dve partiji na dan. Foto: Vid Ponikvar

Vem, da sem že igrala nekaj več kot pet ur in pol. Točno vem, kateri turnir je bil, spominjam se nasprotnika in tudi vem, kakšna je bila končnica partije. Bilo je naporno.

Kako dolge dvoboje ste imeli na svetovnem prvenstvu?

Zgodilo se je, da so nekatere igralke tudi od pet do šest ur. Meni se k sreči to ni zgodilo. Bila sem tako dobro pripravljena, da sem prvih deset ali petnajst potez malo hitreje odigrala. Vedela sem, kaj moram doseči, tako da sem dvoboj končala po treh ali štirih urah, kar je povprečje.

Imate na svetovnih prvenstvih vsak dan eno partijo ali imate kakšen dan prost?

Na srečo smo imeli en dan prosto. Težava je bila, da se je zgodilo nekaj, kar se ni še nikoli do zdaj. Dva dni smo igrali dve partiji v enem dnevu, kar pomeni, da si lahko v enem dnevu igral deset ur šaha. Težava je bila tudi v časovni razliki. Prva partija se je po našem času začela ob 14. uri, druga partija pa je bila na sporedu okrog polnoči po slovenskem času. Komaj sem gledala. Po navadi se spomnim vseh šahovskih partij, ampak ta partija je bila nekoliko meglena (smeh).

Laura je velika ljubiteljica filmov. Foto: Vid Ponikvar

Takšen turnir vam verjetno vzame kar precej energije?

Moraš si razporediti čas in narediti tako, da ni preveč obremenjujoče. Zjutraj si rada vzamem čas. Rada grem na tekaško stezo, da se nekoliko zbudim in dobim energijo. Potem malo pogledam šah, po kosilu se izklopim, tako da grem na partijo povsem sproščena in samozavestna. Po partiji pa spat (smeh).

Verjetno imate načrt treninga tako za šah kot tudi fizično pripravo? Skrbi tudi za to, da je fizično dobro pripravljena. Foto: Vid Ponikvar

Za fizično pripravo nimam programa. Pravzaprav sem s tem začela v šoli. Ker sem v športnem oddelku, pomeni, da imamo na teden šest ur športne vzgoje. Moj profesor za športno mi je svetoval, da se moram tudi gibati. Peljal me je v šolski fitnes in tam sem začela teči na tekaški stezi. Programa za fizično pripravo nimam, ampak delam tisto, kar mi tisti trenutek najbolj ustreza. Za šah imam vse bolj načrtovano. Od zdaj naprej bomo imeli še vse bolj podrobno in tudi bolj profesionalno.

Kako potekajo vaši treningi, trenirate vsak dan?

To k sreči ne, saj en trening traja tri ure. Pred prvenstvom sem imela šest ur treningov na teden.

Na treningu igrate proti računalniku ali imate sekundante oziroma "sparing" partnerje?

Včasih so bili sekundanti, ko še računalniki niso bili tako razviti. Zdaj, ko so računalniki toliko razviti, si vsi velemojstri pomagajo z računalniki.

Torej se je šah z računalniško dobo spremenil?

Zelo. Šahisti, ki so včasih igrali in se zdaj spet vračajo, pravijo, da je današnji šah povsem drugačen. Včasih se je igralo veliko bolj napadalno, danes pa je igra bolj previdna in strateška.

"V zadnjem času je z napredovanjem tehnologije vse več goljufanja." Foto: Vid Ponikvar

Je pri šahu mogoča umazana igra? Nekje sem prebral, da nekateri pogosto obiskujejo stranišče, smrkajo, strmijo v nasprotnika …

Seveda, tudi to se dogaja in tudi sama sem že to doživela na svetovnem prvenstvu leta 2014, ko sem prvič postala svetovna prvakinja. Na zadnji partiji sem igrala proti Iranki. Po petnajstih minutah je iz torbice vzela pijačo in čokolado in pred menoj začela vse skupaj odpirati. To me je res motilo in verjetno ne samo mene. Letos so postavili šahovsko pravilo, da med partijo ne smeš ne piti in jesti.

Kako je z glasbo, lahko pa poslušate glasbo skozi slušalke?

Ne, tudi ne. V zadnjem času je z napredovanjem tehnologije vse več goljufanja. Partije prenašajo v živo in ti lahko nekdo sporoča prave poteze. Se je tudi že zgodilo, da je nekdo na partijo vzel telefon in ga skril v stranišče, kjer je potem preverjal kombinacije. Danes so vse skupaj zelo poostrili, tako da niti svojega pisala ne smeš več imeti.

Foto: Vid Ponikvar Pri vrhunskih šahistih po navadi velja, da so izredno talentirani, imajo izredno dober spomin … Menite, da lahko povprečen človek uspe v šahu?

Mislim, da je Gari Kasparov, nekdanji svetovni prvak, enkrat dejal, da je 10 odstotkov talenta, 90 odstotkov pa trdega dela. Če bi nekdo, ki nima toliko talenta in bi res trdo delal, verjetno ne bi prišel do velemojstrskega naziva, bi pa prišel do FIDE mojstrskega naziva, kar je v šahu veliko. Seveda mora človek v tem uživati, ker če ga ne bi zanimalo, ne bi imelo smisla.

Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno pri šahu?

Recimo, da imam sama dober spomin, ampak mislim, da tudi brez šaha ne bi imela tako dobrega spomina. Spomin pri šahu zelo pomaga, ker pri določeni poziciji moram vedeti, kako lahko igram naprej. Pozicij v šahu je ogromno in seveda ne morem poznati vseh, ampak vseeno pomaga, če nekatere izmed njih poznam.

Verjetno ste se že pomerili tudi z moškimi nasprotniki. Ste kdaj dobili občutek, da vas podcenjujejo?

Da, so me.  Šah igram že od osmega leta in ko sem na turnirje hodila kot dvanajst ali trinajst let stara deklica, sem igrala tudi z veliko starejšimi od sebe. Prav podcenjevanja ni bilo, ampak so imeli do mene drugačen odnos. Mislil so, da bodo zlahka opravili z menoj, ampak sem nekaterim dala vetra (smeh). Danes so nekateri prav veseli, če lahko igrajo z menoj. Igram tudi z nasprotniki, ki pohvalijo mojo igro in mi tudi čestitajo za vse uspehe.

Po vsej verjetnosti jo bo po dokončani srednji šoli pot odnesla v tujino. Foto: Vid Ponikvar

V tujini obstajajo šahovske akademije, sta razmišljali, da bi šli na kakšno iz teh akademij?

Ravno zdaj se ukvarjam s tem, ali naj ostanem v Sloveniji ali v naj grem v tujino. V ZDA je zelo dobro, ker imajo šahovske štipendije, kar omogoča šolanje, hkrati pa igranje šaha, kar bi jaz rada delala tudi v prihodnje. Rada bi namreč igrala šah v članski konkurenci. Če bi študirala v Sloveniji, ne vem, ali bom sploh uspela igrati šah, ker je veliko dela. Veliko razmišljam o tem, da bi šla v tujino. Raje bi ostala v Evropi, ampak žal ni šahovskih štipendij.

Kako vaši vrstniki gledajo na vas?

V prvem letniku, ko sem prišla v športni razred, so me gledali malce čudno. Zadnjih nekaj let jih šah vse bolj zanima, kar me zelo veseli. Prosijo me, da odigramo tudi kakšno partijo šaha.

Foto: Vid Ponikvar In kako so videti te partije?

Sprva nisem vedela, kako dobri so, ampak dejansko niso tako slabi šahisti. Seveda niso na isti ravni kot jaz, tako da jim včasih dam tudi kakšen nasvet.

Kateri predmet imate najraje v šoli?

Zelo rada imam matematiko, ampak je ne bi šla študirat. Ves čas bi morala uporabljati možgane, ker sta matematika in šah nekako povezana. Menim, da če ne bi bila šahistka, da tudi v matematiki ne bi bila tako dobra.

Je res, da če ne bi igrali šaha, da bi se ukvarjali z  boksom?

Boksanje mi je izjemno všeč, nora sem tudi na smučarske skoke. Ko sem bila mlajša, je oče v boksarski klub vpisal mojega brata, mene in še sebe. Takoj mi je postalo všeč, ampak pozneje se je ta boksarski klub preselil, tako da niti nisem iskala novega kluba, saj sem imela še druge obveznosti. Dejana Zavca sem zelo rada spremljala. Morda bi res bila boksarka, če ne bi igrala šaha.

Ali to pomeni, da tudi pri šahu gojite napadalni slog?

To imaš v sebi. Danes je bolj previden napadalni slog, kot je bil nekdaj. Včasih sem bila zelo obrambna igralka, skozi leta pa sem razvila svoj napadalni slog. Zelo rada igram na mat kot pa na pozicijsko igro.

Laura Unuk bi se rada prebila med najboljših deset šahistk na svetu. Foto: Vid Ponikvar

Znano je, da najboljši šahisti služijo velike vsote denarja. Kako je pri nas? Se da pri nas zaslužiti kakšen evro?

V Sloveniji imamo dva močna turnirja, kjer je za prvo mesto nagrada tisoč evrov. To je za profesionalnega šahista zelo malo. Če Slovenec želi kaj zaslužiti, mora hoditi na tuje mednarodne turnirje, kjer so nagrade tudi do 10 tisoč evrov. Sama nastopam v slovenski, hrvaški, avstrijski in turški ekipi. Ponujajo mi tudi grško in špansko ligo. To je namreč edini način, da se lahko kaj zasluži. Na višji ravni so nagrade takšne, o katerih lahko samo sanjam.

Med mladinkami ste na svetovni lestvici na 10. mestu, med članicami pa na 96. mestu. Kje so vaše meje?

Po tem prvenstvu sem napredovala na lestvici. Nad temi rezultati sem bila še sama malce šokirana in presenečena. Priti med prvih sto je magična meja. Moj cilj v prihodnosti je, da se prebijem med najboljših deset šahistk v članski konkurenci. V tem primeru se imam možnost ukvarjati s profesionalnim šahom in na ta način tudi kaj zaslužiti, vendar je šola oziroma izobrazba še vedno na prvem mestu.