Nesporna slovenska zgodba o uspehu

Eden najbolj uglednih slovenskih alpinistov Viki Grošelj bo danes ob 19.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma spregovoril o 40 letih soočanj s Himalajo. In kako se je vse skupaj sploh začelo?

S plezanjem se je prvič srečal pri 12 letih, ko je namesto v šolo, zavil na Šmarno Goro. "Ob vznožju gore smo opazili skupino ljudi, ki se je pripravljala na vzpon in jih povprašali, kaj se dogaja. Pojasnili so, da imajo plezalno šolo in da se jim lahko pridružimo, če bomo prinesli potrdilo staršev. Nič lažjega, doma sem ponaredil podpis in kmalu poskusil tudi sam," se spominja 63-letni Grošelj.

"Pridružil sem se alpinističnemu odseku Planinskega društva Matica in tako svojo plezalno obdobje začel pod strokovnim nadzorom in zdi se mi, da je tako tudi prav. To je izredno dragoceno, saj je alpinizem, kakorkoli obrnemo, precej nevaren šport."

Zanimivo je, da Grošelj, ki se nikoli ni pretirano rad zadrževal v šolskih klopeh, tam zdaj tiči kar naprej, saj na Osnovni šoli v Pirničah dela kot športni pedagog. No, bo vsaj še do konca letošnjega šolskega leta, ko se bo upokojil.

40 let spominov

Lani je praznoval 40. obletnico svojega prvega vzpona na osemtisočak. Šlo je za 8.481 metrov visoki Makalu, ki bo hkrati v zgodovino zapisan tudi kot prvi jugoslovanski osemtisočak. V ta namen se je z veterani odpravil na spominsko odpravo Manang 2015, decembra lani v preddverju Linhartove dvorane Cankarjevega doma odprl pregledno fotografsko razstavo svojih vzponov, pri založbi Delo pa je izšla tudi knjiga z naslovom 40 let mojih soočanj s Himalajo.

Na nocojšnjem predavanju v Cankarjevem domu se bo spomnil največjih uspehov slovenskega alpinizma, se dotaknil tragedij, ki so kosile med alpinisti, in osvetlil ozadje največjih uspehov. "Alpinizem je brez dvoma slovenska zgodba o uspehu," je prepričan Grošelj, ki vse, kar je povezano s Himalajo, vestno beleži v dnevnikih, ki se jih je v 40 letih nabralo že več kot 30.

V načrtu ima prečenje Nepala

Grošelj, ki je sodeloval že na več kot 30 odpravah v neevropska gorstva ter se v Himalaji povzpel na deset od 14 osemtisočakov in na vse najvišje vrhove celin, v alpinističnem smislu še ni rekel zadnje besede. Načrtuje nov podvig, prečenje Nepala od vzhoda do zahoda.

"Projekt se bo začel na Kangčendzengi (s 8.586 metri je to tretja najvišja gora na svetu) in se nadaljeval prek petih osemtisočakov proti zahodu. Najtežji in najnevarnejši del poti sem k sreči preplezal že v preteklosti, kar pomeni, da so pred menoj lažji predeli, bolj planinsko-pohodniški kot alpinistični, zato večjih težav ne pričakujem. Seveda to ni projekt, ki bi ga lahko izpeljal naenkrat. Šlo bo za večkratni zalogaj, ki ga bom povezal s potmi, ki sem jih prehodil že v preteklosti, ne vede, da bom imel kdaj ta načrt."

Grošelj bo vzporedno s tem nadaljeval tudi humanitarno akcijo. Pri zadnji je bil odziv izjemen tako pri tistih, ki so darovali, kot tistih, ki so pomoč prejeli, je povedal Grošelj.

Bo Slovenski planinski muzej dobil podružnico?

V pogovoru za Sportal je razkril tudi, da se dogajajo premiki na področju razširitve gorskega muzejstva. Obstoječi Slovenski planinski muzej v Mojstrani bi radi razširili še s kakšnim.

"Reinholdu Messnerju uspeva s šestimi muzeji na Južnem Tirolskem, mislim, da bi kaj podobnega lahko uspelo tudi nam," je prepričan Grošelj. "Materiala imamo dovolj. Že samo podatek, da je v Slovenskem planinskem muzeju razstavljenih samo deset odstotkov eksponatov, preostalih 90 pa jih čaka v depojih, je dovolj zgovoren."

Za zdaj se dogovarjajo z lokalno skupnostjo v Kamniku, naklonjeni pa so tudi ideji o odprtju muzejev kje drugje.