Lani so ji medaljo iz Dallasa poslali po pošti, letošnjo je dobila okrog vratu

Foto: Grega Valančič

Sara, lani ste tekmo v Kopru zamudili zaradi zamude letala iz Dallasa, letos vam glede tega očitno ne bo treba skrbeti. Po prvenstvu v Seulu ste se srečno in pravočasno za domačo tekmo vrnili v Slovenijo.

Res je, lani je imelo letalo zamudo, zato sem tekmo v Kopru zamudila. Že prej so mi vsi govorili, da ni nobenih možnosti, da pravočasno pridem do Kopra, pa sem vseeno želela poskusiti, a se žal časovno ni izšlo. Res sem si želela nastopati pred domačimi navijači. Če bi vse potekalo po načrtu, bi dan pred kvalifikacijami pripotovala domov, tekmovala bi pač z jet lagom (utrujenost zaradi časovne razlike, op. p.), ampak pripravljena sem bila storiti vse, da bi lahko tekmovala, če sem že dobila to priložnost. V Koper sem lani prispela šele nekje na sredini polfinala.

Za marsikoga nastop pred domačimi navijači predstavlja poseben pritisk, za druge je to dodatna motivacija. Kako to vpliva na vas? Ima domač teren prednost ali ravno obratno?

Ko sem leta 2021 prvič nastopila na tekmi svetovnega pokala, to se je zgodilo v Kranju, pred domačimi navijači, je bil to zame velik plus, saj sem v dvorani res čutila močno podporo in glede na to, da je bila to moja prva članska tekma, prav nobenega pritiska.

Upam, da bo letos v Kopru podobno, a če sem povsem iskrena, že zdaj čutim nervozo, ker vem, da me bo prišlo gledat res veliko ljudi. Ne samo vsa moja družina in veliko prijateljev, med navijači bo celo moja razredničarka. Res se moram potruditi in res dobro odplezati.

Veselje po zmagi v težavnosti Foto: IFSC

Z nedavnega svetovnega prvenstva v Seulu ste se vrnili kot mladinska svetovna prvakinja v težavnosti in podprvakinja v balvanih v kategoriji do 20 let. Še beležite, kateri naslov najboljše med mladinkami na svetu je že to?

(Razmisli in prešteva, op. p.) Drugič v težavnosti, enkrat sem bila najboljša v balvanih, večkrat pa v kombinaciji. 

Skratka, če se pošalim, ste v gimnaziji upravičili status športnice.

(smeh, op. p.) Res je.

Od lani kombinirano tekmujete na članskih tekmah svetovnega pokala in na mladinskih tekmah. Med mladinkami zelo suvereno zmagujete, na tekmah svetovnega pokala pa temu ni tako. Kako zahteven je bil za vas ta prehod? Koliko je pritiska, kaj je najbolj drugače? In kako ste se soočili s tem, da na članski ravni ne zmagujete?

Res je, leta 2021 sem, kot že rečeno, prvič nastopila na tekmi svetovnega pokala, nato pa sem v lanski sezoni v težavnosti tekmovala večino tekem tudi v svetovnem pokalu, eno tekmo tudi v balvanih, letos pa je bilo tega še več. Seveda je na tekmah svetovnega pokala vse precej zahtevnejše, smeri so težje, tudi pritiska je več. Boljša je tudi organizacija. Ko prideš na tekmo svetovnega pokala, je vse na višjem nivoju, in ko se ozreš okoli sebe, vidiš same znane obraze in "top" imena športnega plezanja.

Če to primerjam z mladinsko sceno, bi lahko rekla, da sem pri mladincih čutila manj pritiska, pri članih pa sem se želela bolj dokazati, da bi upravičila zaupanje trenerjev.

V balvanskem delu mladinskega svetovnega prvenstva v Seulu je osvojila drugo mesto. Foto: Dimitris Tosidis/IFSC

V letošnji sezoni sem med mladinci tekmovala samo na mladinskem svetovnem, čaka me še evropsko prvenstvo. Lahko rečem, da sem čutila precej več pritiska kot včasih, to pa zato, ker zdaj tekmujem tudi med člani, kjer sem pokazala, da sem lahko konkurenčna, in ravno zato sem to želela upravičiti tudi med mladinci.  

Tako sem na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu čutila res grozen pritisk, tako težko, kot sem plezala v polfinalu težavnosti, mi še ni bilo. Običajno vsa nervoza izgine, ko stopim pod steno, tokrat pa ni bilo tako. Nisem uživala med plezanjem. Pritisk mi je res prišel do živega.

Kljub temu ste se očitno uspešno soočili z njim, saj ste se domov vrnili z zlatom v težavnosti in srebrom v balvanih. Upam, da ste letos prejeli prave medalje, saj jih lani na prvenstvu v Dallasu niste, ker jih organizator ni uspel zagotoviti. Ste jih pozneje res prejeli po pošti?

Da, januarja sem jih prejela po pošti, tokrat v Seulu pa takoj, kot je treba (smeh, op. p.).

Kje hranite medalje? So doma na častnem mestu?

Imam jih v sobi, postavljene pa so tako, da jih vsak, ki vstopi v sobo, takoj opazi (smeh, op. p.).

Sara Čopar v družbi lanskega zmagovalca Kopra Luke Potočarja, Janje Garnbret, Vite Lukan in Mie Krampl. Foto: Grega Valančič

Vrniva se k domači tekmi v Kopru. Kakšen rezultat bi vas zadovoljil?

Zagotovo si želim uvrstitve v polfinale, to je skoraj nujno, tam pa moram potem pokazati največ in pri tem uživati.

Finale?

Napredovanje v finale bi bilo seveda vrhunsko, mislim, da bi s tem presenetila sebe in še marsikoga drugega.

Kaj vas čaka po Kopru?

Pred mano je še mladinsko evropsko prvenstvo v Helsinkih.

Kaj pa zadnja tekma svetovnega pokala na Kitajskem?

Če bom izbrana v ekipo …

Sezona se bo zaključila z evropskimi olimpijskimi kvalifikacijami v Lavalu v Franciji konec oktobra. Zmagovalec oz. zmagovalka si bo že zagotovil nastop na olimpijskih igrah v Parizu. Koliko možnosti imate za nastop v kvalifikacijah?

Slovenska ekipa je tako močna in številčna, v njej je toliko vrhunskih tekmovalcev, da ne vem, če bom dobila to priložnost. Glede na to, koliko nas je, bodo trenerji in selektor imeli res težko delo, koga sploh poslati na kvalifikacije. Vsak si priložnost zasluži, verjamem pa, da je zaradi konkurence znotraj naše ekipe izbira precej težka. Zagotovo si te priložnosti želim, bomo pa videli, kaj se bo zgodilo.

Preberite še:

Sportal Janja Garnbret želi svojo zbirko dopolniti z zmago v Kopru

Sportal V Kopru bodo ta konec tedna padali rekordi