Četrtek, 21. 4. 2022, 4.00
2 leti, 8 mesecev
Andraž Vehovar, intervju
Kako je bil slovenski srebrni olimpijec povezan s Tadejem Pogačarjem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
2
Podjetje Berk-Vehovar Kompoziti je usmerjeno v kolesarstvo, kjer izdelujejo vrhunsko opremo. (Fotografija je arhivska, iz leta 2017.)
Andraž Vehovar, srebrni olimpijec z olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti, se redko pojavlja v medijih. Nekdanji vrhunski kajakaš pa ima tudi po končani športni karieri zelo zanimivo življenje. Med drugim je s svojim današnjim delom povezan z vrhunskim kolesarstvom. V njihovem podjetju so sodelovali tudi s Tadejem Pogačarjem in Matejem Mohoričem.
Andraža Vehovarja smo pred dnevi srečali ob tacenski progi, ko je zasadil svoje drevo. Izkoristili smo priložnost in z njim opravili krajši intervju, v katerem nas je spustil v svoje današnje življenje in razkril marsikaj zanimivega. Danes je deluje v podjetju, ki izdeluje kolesarske dele. V vseh letih svojega delovanja so sodelovali z nekaterimi vrhunskimi kolesarskimi ekipami in tudi nekaterimi vrhunskimi slovenskimi kolesarji. "Tadej Pogačar je vso svojo mladost, dokler ni prišel v UAE, vozil na naših sedežih," nam je med pogovorom razkril 50-letni Vehovar. Tudi sam je še vedno predan športu. Pred časom je bil zagrizen triatlonec, a to obdobje poimenuje kot svojo norost, kjer si je prislužil preveč poškodb. Zato danes raje več časa preživi na kolesu, na katerem naredi kar nekaj kilometrov. Čeprav že leta ni sedel v čolnu, se zdi, da v srcu še vedno ostaja kajakaš na divjih vodah. Torej ostaja zvest športu, ki mu je posvetil dolgo let in dosegel izjemen olimpijski uspeh.
Andraž Vehovar pred dnevi ob tacenski progi v družbi Petra Kauzerja.
Koliko časa je minilo od takrat, ko ste bili nazadnje ob tacenski progi?
Sem ter tja pridem sem na skrivaj, ko se mimo pripeljem s kolesom. A vseeno je to premalokrat. In vsakokrat, ko pridem, ugotovim, kako velike spremembe nastajajo tukaj na progi.
Vidite spremembe na bolje?
Ne vse. Najbolj opazim, kako se je v zadnjih 30 letih, torej od takrat, ko sem jaz začel veslati in vse do danes, poglobila struga Save v zadnjem delu proge. Tu se pogovarjamo o metrih, dobesedno.
Se še kaj usedete v čoln?
Mislim, da sem nazadnje veslal v Pekingu leta 2008. Sicer me kdaj zamika, da bi šel veslat, ampak ne na divjo vodo. Šel bi v miren kanal delat triminutna ponavljanja.
Se vam zdi, da smo skozi vsa ta leta ljudje bolj ozaveščeni glede okolja? Se je, glede na vaše opazovanje, izboljšalo stanje na in ob rekah?
Da, se je. Ko sem jaz začenjal veslati in še dolga leta po tistem, predvsem zaradi Sore in papirnice Goričane voda v Tacnu ni bila takšna kot danes. Lahko bi rekel, da je bila takrat voda rjavo-črna. Poleg tega je tako grozno smrdela, da je bilo veslanje na takšni vodi na trenutke zares moteče. Mnogi se pritožujejo, ampak lahko rečem, da ni vse tako slabo. Določene stvari so se zagotovo spremenile tudi na bolje.
Prej ste omenili, da tudi kolesarite. Veliko kolesarite?
Lani sem imel rekordno leto. Naredil sem 11.500 kilometrov, kar je kar veliko. Ne verjamem, da mi bo to še kdaj uspelo. Uživam v kolesarskem turizmu, ki se je v zadnjem času zelo razvil. S svojo družbo hodimo naokrog in kolesarimo. Super se imamo.
Tudi vaše podjetje deluje v kolesarstvu.
Podjetje je povsem kolesarsko. Že od samega začetka je tako. Začeli smo s kolesarski sedeži, zdaj se širimo tudi na preostale segmente, torej na kolesarske čevlje, tudi celotna kolesa. Bomo pa v kratkem na trg poslali tudi vesla. To bodo povsem tekmovalna vesla, ampak bolj kot ne je to moje osebna kaprica. Veslanje vendarle ni tako množično, kot je kolesarjenje. A če že delamo stvari iz karbona, sem moral poskusiti narediti tudi veslo.
"Tadej Pogačar je vso svojo mladost, dokler ni prišel v UAE, vozil na naših sedežih." (Fotografija je arhivska, iz leta 2017.)
Menda so tudi nekateri najboljši kolesarji uporabljali vašo opremo, to drži?
Da, so jo. Tudi naši kolesarji. Lahko povem, da sta že od začetka naše kolesarske čevlje pomagala razvijati Tadej Pogačar in Matej Mohorič. Oba sta še do pred kratkim kolesarila z našimi kolesarskimi čevlji, čeprav so bili prototip. Res je, da naših čevljev še ni na trgu, ampak pričakujem, da bomo letos na trg končno poslali nov model.
Zelo težko konkuriramo največjim podjetjem z istega področja, ki imajo veliko več marketinških sredstev. Mi smo se že pred šestimi leti pogovarjali s takratnim Skyem oziroma današnjim Ineos Grenadiers, da bi bili njihovi opremljevalci za sedeže. To bi pomenilo 600 sedežev na leto. A to je za podjetje, kot smo mi, v tem trenutku še vedno preveč. Res pa je, da smo določene stvari za kolesa delali Jumbo Vismi. Na neki način smo jim bili polsponzorji. Za njih smo delali določene pokrove za kronometerska kolesa, izdelovali smo jim komponente, s katerimi so lahko nižali težo koles. Tadej Pogačar je vso svojo mladost, dokler ni prišel v UAE, vozil na naših sedežih. Še danes smo sponzor največjega kluba v Sloveniji Roga Radenske.
Znano je, da je v epidemiji izjemno naraslo zanimanje za kolesarstvo, s tem se je dvignila tudi prodaja. Se pozna tudi pri vas oziroma ste šli v vaši proizvodnji bolj na široko ali vztrajate v ožji ciljni skupini?
Ne, nismo šli bolj na široko, čeprav se podajamo tudi v to smer, svojih izdelkov ne bomo več prodajali le v najdražjem segmentu kolesarjenja. Šli bomo eno raven nižje, ampak dvomim, da se bomo kdaj z našimi izdelki podali v popolno množičnost. S tehnološkega vidika jih ne moremo proizvajati na takšen način. Tudi zaradi tehnologije in za vsakdanjo uporabo bi bili predragi. Prodaja nam je nekoliko zrasla, ampak se še vedno držimo svoje osnovne ciljne skupine. Jaz jo ponavadi imenujem skupina bogatih rekreativcev.
Andraž Vehovar je ob tacenski progi zasadil svoje drevo.
Ste velik ljubitelj kolesarjenja, bili pa ste tudi zagrizen triatlonec. Se danes še ukvarjate s triatlonom?
Triatlon sem popolnoma opustil. Bilo je preprosto preveč. Včasih rečem, da sem si v tej svoji norosti pridelal preveč poškodb. Da, s tem se ne ukvarjam več, v kolesarjenju pa še vztrajam.
In kako spremljate vse slovenske uspehe v vrhunskem kolesarstvu?
Treba je vedeti, da tako kot v kajaku, kjer smo dobili tri olimpijske medalje, tudi v kolesarjenju ne bi bil mogoč takšen bum na osnovi dveh ali treh talentov. Za tem vedno stojijo sistem, tradicija in generacije nekih kolesarjev pred tem. Tisti ljudje, ki niso v športu, kot smo bili mi, torej od mladih nog, ko smo videli čisto vse v času športa, včasih to težko razumejo. Za tako vrhunski rezultat je potrebna celotna okolica. Noben športnik takšnih uspehov ne doseže sam. Tukaj so vključeni klubi, krovne zveze, fizioterapevti, starši, poleg talenta mora biti ogromno sreče, da sploh dosežeš neko raven. Skratka, v tem primeru se mora iziti toliko stvari, da je največji čudež to, da ni uspelo enemu, ampak da je uspelo dvema ali celo trem. Resnično je kolesarski sistem v Sloveniji v tem trenutku tako naravnan, da nam bo v prihodnosti prinesel še kakšnega izjemnega kolesarja.
Zdi se, da se v podjetništvu zelo dobro znajdete. Kaj menite, ste boljši podjetnik ali ste bili boljši športnik?
Za zdaj lahko zagotovo trdim, da sem bil boljši športnik. Če bom kdaj v svetu podjetništva dobil primerljivo nagrado, kot je olimpijska medalja, potem bom verjetno zelo bogat. Za zdaj še nisem tam (smeh, op. p.).
2