Po končani športni karieri je imel hude travme in strahove #video

Ko ste veslo postavili v kot, ste imeli kakšno osebno krizo?
Ne, pravzaprav ne. V bistvu sem se počutil olajšano, ko nisem imel več treningov. Sem pa po končani karieri doživljal hude travme in strahove, kaj bom delal v prihodnosti. Preprosto se po tako dolgem športnem obdobju podajaš v neznano. Zato se velikokrat govori, da je dobro, da se športniki pripravljajo na dan po tem.

Torej vas je bilo res strah?
Da, res, ampak moram povedati, da sem imel veliko srečo, da sem imel okoli sebe ljudi, ki so mi pomagali tudi po končani karieri. Pomagali so mi na kajakaški zvezi, pomagali so mi sponzorji, da so me lahko takoj zaposlili. Na neki način so mi dali možnost, da sem lahko vstopil v neko drugo obdobje. Potem te življenjska pot odnese na milijon različnih področij in se ti začnejo stvari odpirati.

In kako se je razvijala vaša poslovna kariera?
Najprej sem bil zaposlen pri NLB, nekaj časa sem delal na zavarovalnici, nato sem šel za eno leto v politiko, kjer sem bil medijsko spet zelo izpostavljen.

Kakšna je bila izkušnja v politiki? Andraž Vehovar je bil tudi vodja odprave slovenske olimpijske reprezentance na olimpijskih igrah v Pekingu.
Bila je zelo intenzivna in zelo pozitivna. Sicer je ne bi priporočal nikomur, ker se določenih stvari lahko naučiš tudi drugače. Vseeno sem se zelo veliko naučil, ampak mi je bilo potem veliko težje. Ljudje so me začeli 'predalčkati', bil sem kontaminiran. Nenadoma nisem ničesar več znal. Ni bilo več pomembno, kaj sem doštudiral. Bil sem le še umazani politik. Pri svojih 45 letih sem bil le eno leto politik in verjetno bom vse življenje politik, ampak danes mi je že vseeno.

In kako ste prišli v posel, s katerim se ukvarjate danes?
Čisti splet naključij. Je pa res, da sem si morda upal več kot drugi in za kakšno zadevo bolj zagrabil. Kar se tiče povezovanje karbona, pa izhaja iz ne preveč pametnega udejstvovanja v triatlonu.

Zakaj ne preveč pametnega?
Navadno se zelo rad pošalim, da ko pomislim na Ironman, mi inteligenčni kvocient pade za 40 točk. V bistvu bi ga prepovedal (smeh). Po drugi strani pa mi je ta zadeva prinesla tudi nekaj dobrega, in to je to podjetje. Vso kolesarsko opremo, ki sem jo imel, sem vseskozi gledal in se spraševal, kako lahko neko stvar tako slabo naredijo. Verjetno se skoraj vsak razvoj na svetu začne z vprašanjem: ''Kako bi lahko to še bolje naredil?" Enkrat sem povsem po naključju srečal Jureta. Padla sva v debato ... zgodba se je nadaljevala in zdaj smo tukaj.

Andraž Vehovar in Jure Berk že nekaj časa uspešno vodita podjetje. Foto: Boštjan Boh

Koliko časa ste že v tem poslu?
Zdaj že skoraj štiri leta. V bistvu je to ena izmed stvari, ki me je do zdaj najbolj prevzela in mi poleg osnovnega preživetja daje tudi veliko veselja. Veseli me, ker je delo kreativno in razvojno. Resnično nekaj ustvarjamo.

Lahko rečeva, da ste v življenju dosegli že kar nekaj ciljev. Med drugim srebrno olimpijsko medaljo ... Kaj vam danes največ pomeni?
Nič od tega. V primerjavi s tem, ko sem pri kosilu s svojo družino in vidim svoje otroke, je drugo povsem nepomembno. Veseli me in sem srečen zaradi tega, kar delam, ampak tisto, kar je zares pomembno, je moja družina.

Njihov paradni produkt je trenutno kolesarski sedež. Foto: Boštjan Boh Na kateri izdelek pa ste v vašem podjetju najbolj ponosni?
V tem trenutku dobesedno živimo od sedežev.  Njih smo namreč najbolj spromovirali in izdelek kot tak je razvit do te mere, da že težko kaj spremeniš. Tudi ocene tega sedeža so povsod po svetu zelo dobre. Verjetno je to eden redkih sedežev, ki ga lahko udobno voziš brez oblazinjenja. Razvijali smo ga dve leti in dosegli smo to, da karbon hkrati diha in se ne zlomi. Da, rečem lahko, da je sedež trenutno naš paradni izdelek. Ven prihaja še nov model čevlja, ki ga bodo prihodnjo sezono imeli že kolesarji na pro touru.

Torej verjetno sodelujete tudi z vrhunskimi kolesarji?
Če se že pogovarjamo, kateri zvezdniki svetovnega kolesarstva pri nas kupujejo opremo ... Mi jih ne sponzoriramo, ampak si dobesedno pri nas kupujejo opremo. Finančno namreč nismo sposobni sponzorirati največjih kolesarskih ekip.

Brez težav lahko povem, da smo sodelovali z Bradleyjem Wigginsom. Sprednje zobnike smo delali Chrisu Froomu. Tudi Vincenzo Nibali, profesionalni kolesar, si je pri nas kupil krmilo. Ko je zmagal na dirki po Italiji, si je naročil tri krmila. Nekajkrat je osebno k nam prišel eden najbolj znanih kolesarskih trenerjev Paolo Slongo. To nam da na neki način vedeti, da vemo, kaj delamo.

Delate tudi na kakšnem drugem področju ali samo v kolesarstvu?
Delali smo tudi že za letalsko in avtomobilsko industrijo. Seveda je pri vsem tem težava, da ne delaš pod lastno blagovno znamko, in na koncu prideš do tega, da je bolje, da se tega ne lotevaš. Lahko povem, da smo bil s Ferrarijem v resnih pogovorih. Na koncu s cenami nismo prišli skupaj. Tako smo prišli do tega, da je zares pomembno, da razviješ svojo lastno znamko in pod to znamko tudi prodajaš. Samo s tem lahko dosežeš dodano vrednost, kar ti med drugim daje neko finančno varnost, da lahko vlagaš v razvoj. V nasprotnem primeru si lahko odvisen od enega naročnika, ki ti lahko zavrne eno pošiljko ... Na koncu lahko pristaneš v velikih težavah. Preprosto sva z Juretom videla, da je tveganje preveliko.

Torej ste zavrnili Ferrari?
Ne gre za to, da bi nekoga zavrnili. Njihove in naše želje so se tako razlikovale, da bi bilo od nas poslovno neodgovorno delati za takšen denar. Mislim, da v Evropi ne bi mogel nihče delati za takšen denar. Morda na Tajvanu, kjer delavci delajo za pest riža.

Kako lahko slovensko podjetje prodre do najboljših kolesarjev na svetu? Andraž ima tudi štirinožnega prijatelja Fruma. Foto: Boštjan Boh
Do svetovnih zvezdnikov smo večinoma prišli prek serviserjev, ki so velikokrat Slovenci. Med drugim tudi prek maserjev, voznikov avtobusov ... V pro touru je toliko Slovencev, da si težko zamišljamo.

Velikokrat poslušamo, da je zelo težko prodreti na svetovni trg. Vi pa mi tukaj omenjate največje kolesarske zvezdnike, Ferrari ... Kako vam to uspeva?
To je mozaik vsega skupaj. Ko prideš k nekomu, moraš vlivati določeno mero zaupanja ... Preprosto moraš biti preverjeno dovolj dober. In šele ko si tako dober in ko tako zaupaš v svoj izdelek, takrat lahko Ferrariju rečeš ne. Odpirajo sem nam tudi druga področja. Moram pa povedati, da nas imajo, žal, še vedno za Balkance. Mislim, da na vse nas iz tega območja gledajo drugače.

V prihodnosti veliko stavijo tudi na nov kolesarski čevelj. Foto: Osebni arhiv

Od kje imate vse to znanje?
Ogromno znanja je prinesel Jure. En del znanja imam jaz še iz športne kariere, ko sem oblikoval kajakaške čolne. Kar se tiče proizvodnje in uporabe karbona, lahko rečem, da je Jure eden najboljših. Verjetno smo eno redkih podjetij, ki uporablja prav poseben karbon, ki ni za trgovanje, mi pa z njim izdelujemo kolesa. To pomeni, da proizvajalci točno vedo, s čim se ukvarjamo. Je pa res, da so ti materiali vsaj 20-krat dražji kot tisti karbon, ki se navadno uporablja za izdelavo koles. Zato so cene naših koles takšne, kot so, in razumljivo je, da si ga lahko v Sloveniji redko kdo privošči.

Kakšna je cena vašega kolesa?
Če naredimo kolo za določeno stranko in ima najboljšo opremo, se začne pri deset tisoč evrih. Če stranka želi samo okvir, se cena začne pri pet tisoč evrih.