Hrvaški selektor: Nad izjavami slovenskega tabora sem res razočaran

Pogovarjali smo se s hrvaškim selektorjem Igorjem Šimunčićem, ki je dobro poznan tudi slovenskim poznavalcem odbojke, saj je tri sezone igral za kanalski Salonit, dve leti pa je na avstrijskem Koroškem kot trener vodil Posojilnico Aich/Dob. V tej sezoni ga je na klopi Posojilnice zamenjal slovenski trener Bogdan Kotnik, Šimunčić pa je prevzel žensko ekipo ŽOK Vukovar. Delo Igorja je v hrvaški reprezentanci že opazno, v kvalifikacijah za SP so sredi Zagreba ponižali visokoletečo reprezentanco Nizozemske, ki bo v tej sezoni nastopala v svetovni ligi, na EP pa so se že uvrstili. Zmagovalec dvoboja med Slovenijo in Hrvaško si bo na EP skupino delil ravno s "tulipani", Srbi in Finci.

Hrvaška je na kvalifikacijskem turnirju za SP v Zagrebu pokazala izjemno igro. Padli so tudi favorizirani Nizozemci. Ste pričakovali takšen razplet? Pokazali smo res dobro igro, še posebej na zadnji tekmi proti Nizozemcem, torej počasi stopnjujemo formo za tekme proti Sloveniji. Seveda bi bilo prepotentno dejati, da smo pričakovali zmago proti ''tulipanom'', a po drugi strani smo vedeli, da nam raven naše igre, ki smo jo prikazali proti Azerbajdžanu in BiH, daje veliko možnosti za zmago tudi na zadnji tekmi. Upali smo, da se bodo Nizozemcem, ko bodo malce pod pritiskom, zatresle noge, in prav to se je zgodilo. Naredili smo velik posel, misli pa so zdaj že pri Sloveniji.

Zmagovalni turnir v Zagrebu vas najbrž navdaja z optimizmom tudi pred tekmami s Slovenijo? Od tekem proti Sloveniji pričakujemo predvsem svojo dobro igro. Vodilo naše reprezentance je prikaz kakovostne in moderne odbojke. Če dobro igraš, potem pride dober rezultat. To dokazuje tudi tekma proti Nizozemcem.

Hrvaška že dolgo ni bila na evropskem prvenstvu, zato je želja po nastopu na Poljskem in Danskem še toliko večja? Res je, hrvaška reprezentanca je zadnjič nastopila na EP leta 2007, bilo bi res enkratno, da nam to po šestih letih spet uspe.

Že nekaj časa je znano, da je Igor Omrčen, vaš prvi mož, poškodovan, a v slovenskem taboru tega ne verjamemo. Pravijo, da je mogoče, da se igrate skrivalnice. Je to res? Moram priznati, da redno in aktivno spremljam slovenske medije, zato sem nad izjavami iz slovenskega tabora glede Igorja Omrčena res razočaran. Igralec je res hudo poškodovan in že določene govorice na temo, ali bo igral ali ne bo igral, so res žalostne. Zanimivo, da še vedno mlatijo prazno slamo, pa čeprav sem s to informacijo že zdavnaj seznanil tudi strokovnega sodelavca na OZS-ju Damjana Marinka. Zdravje vsakega igralca je veliko bolj pomembno kot uvrstitev na katerokoli tekmovanje. Takšne izjave in morebitno podcenjevanje preostalih igralcev hrvaške reprezentance so za nas le dobrodošli, ne bomo potrebovali dodatne motivacije, to je povsem dovolj.

Ni skrivnost, da imate kar nekaj težav s poškodbami. Poleg Omrčena manjka še poškodovana četverica Roko Sikirić, Ivan Mihalj, Toni Kovačević in Šime Vulin. Se lahko kateri od njih vrne do tekem s Slovenijo? O poškodbah res ne bi rad govoril. Še posebej, ko nekateri posamezniki v slovenski reprezentanci to izkoriščajo, na žalost na neupravičen način. Mislim, da je bilo o Omrčenu dovolj povedanega. Mogoče pa je, da bi se kakšen od preostalih res lahko vrnil, a vse, kar bi zdaj povedal, bi bilo neresno. Nič še ne vemo.

Manjka tudi Andjelko Ćuk? Andjelko ima težave zasebne narave (družina) in dogovorjeni smo, da ne bo konkuriral za akcijo reprezentance od maja do julija. Sicer pa še vedno ostaja stalni član reprezentance.

Koliko bi bila Hrvaška močnejša, če bi bila na voljo tudi ta šesterica igralcev? "Kogar ni, brez njega se mora" je naše vodilo. Kemija v ekipi je enkratna in vsak igralec je pripravljen narediti vse, kar je potrebno za uspeh ekipe. Ni individualnega pristopa. Pripadnost reprezentanci je izjemna in tega v zadnjih časih pri hrvaških odbojkarjih ni bilo mogoče videti.

Če bi primerjali prejšnje selekcije Hrvaške z zdajšnjo, katere so največje razlike? Vsaka hrvaška reprezentanca je bila vedno kakovostna skupina igralcev – individualcev, mislim pa, da je zdaj moja četa najbolj homogena v zadnjih desetih letih. Res delujemo kot ekipa, ekipni duh je na izjemno visoki ravni.

Ne glede na vse se odsotnost številnih odličnih igralcev Hrvaški ne pozna. V Zagrebu je blestel predvsem Ivan Raič. Ne samo Ivan, vsa ekipa je odigrala izreden turnir. Veseli pa nas tudi, da je samozavest posameznikov in vse ekipe po takem turnirju na bistveno višji ravni, kot je bila prej.

Analize in priprava na dvoboj s Slovenijo so se že začele. Nam lahko zaupate, kje bo hrvaška reprezentanca poskušala načeti oklep Slovenije? Kakšna bo taktika? Glede taktičnih zadev upam, da boste razumeli, da tega ne bom komentiral pred tako pomembno tekmo. Vsak trener ima svojo vizijo, kaj in kako narediti, a vse tisto obdrži zase in svojo ekipo, dokler se tekma ne začne.

Kvalifikacije za SP ste odigrali v Zagrebu, Slovence pa boste pričakali v Splitu. Je za to kakšen poseben razlog? Je v Splitu občinstvo bolj vroče in glasno? Tekma v Kaštelu bo seveda lepa priložnost, da vsak del Hrvaške vidi svojo reprezentanco in da populariziramo odbojko v vsaki regiji na Hrvaškem, kajti turnir za SP je bil v Zagrebu, za EP bo v Kaštelu, turnir Evropske lige junija bo v Rovinju. Dejstvo pa je, da bo atmosfera v nabito polni dvorani v odbojkarskem okolju z dolgo tradicijo, kot je v Kaštelu, glasna in vroča, tudi odbojkarsko ''fair''.

Povratna tekma bo v Stožicah. Bo to velika prednost Slovenije? Menim, da to posebna prednost, naš cilj je prvo domačo tekmo odigrati mirno in osredotočeno, potem pa bomo šele mislili, kaj in kako v Stožicah.

Dvoboji med Slovenijo in Hrvaško so ne glede na šport vedno zanimivi in tudi nabiti s čustvi. Lahko to pričakujemo tudi tokrat? Dvoboj bo zagotovo nabit s čustvi. Povem lahko, da bomo storili vse, seveda v mejah ferpleja, da se uvrstimo na EP. Meni je popolnoma vseeno, ali nam nasproti stoji Slovenija ali kakršna druga država, mi smo športniki in tako se je treba vesti tudi na igrišču. Ne nazadnje imam v Sloveniji veliko prijateljev, tudi del družine imam v Sloveniji. Nobenega dvoma ni, da je Slovenija favorit, in tega se zelo dobro zavedamo. A saj veste, favoriti ne zmagajo vedno. Papir je eno, igrišče pa je nekaj drugega.