Janja Garnbret
Torek, 14. 3. 2017, 19.05
6 let, 7 mesecev
Selektor o olimpijskem formatu športnega plezanja
Gorazd Hren: Ni idealno, ampak tako je. Treba je zavihati rokave.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
"Lahko se jeziš, lahko pa pljuneš v roke in poprimeš za delo," ob potrditvi olimpijskega kompromisa, ki narekuje, da se bodo najboljši športni plezalci na svetu na olimpijski premieri v Tokiu leta 2020 preizkusili v vseh treh plezalnih disciplinah, težavnosti, balvanih in hitrosti, sporoča selektor slovenske izbrane vrste Gorazd Hren. Kaj uvedba hitrostnega plezanja pomeni za slovenske plezalce? V Sloveniji zanje ni ne stene ne trenerja.
Glavni poudarki (kliknite):
Športno plezanje bo olimpijsko premiero doživelo leta 2020 v Tokiu
Športno plezanje bo po dolgih letih prizadevanj leta 2020 v Tokiu končno postalo polnopravni član olimpijske druščine, kar je razveseljiva novica za slovenske športne plezalce, ki so že nekaj let v svetovnem vrhu v težavnostnem in balvanskem plezanju.
Ker bodo na plezalni olimpijski premieri podelili zgolj po en komplet odličij v moški in ženski konkurenci, je bilo še prej treba sestaviti olimpijski format, ki bi čim bolj enakovredno združil vse tri športnoplezalne discipline: težavnostno, balvansko in hitrostno plezanje.
Slovenska športna plezalca Janja Garnbret in Domen Škofic sta lani poskrbela za izjemno sezono. Zmagala sta v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, mlada Korošica pa je temu dodala naslov svetovne mladinske in članske prvakinje v težavnostnem plezanju ter zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala kombinacije težavnostnega in balvanskega plezanja.
Olimpijski kompromis
Generalna skupščina Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) je prejšnji konec tedna v Quebecu potrdila sistem tekmovanja, ki določa, da bodo tekmovalci v predtekmovalnih dneh nastopili v kvalifikacijah v vseh treh disciplinah. Najboljša šesterica v seštevku vseh disciplin se bo nato v obeh konkurencah v enem dnevu v vseh treh disciplinah pomerila za medalje.
Nov format kombinacije plezalnih disciplin je kompromis, s katerim marsikdo ne bo zadovoljen, a kot poudarja Gorazd Hren, selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju, je to dejstvo in kot takega ga je treba sprejeti. Lani je naša reprezentanca z zmagovalcema v moški in ženski konkurenci skupnega seštevka težavnostnega plezanja, z Domnom Škoficem in Janjo Garnbret, ki je naslovu svetovne mladinske in članske prvakinje dodala zmago v skupnem seštevku v kombinaciji z balvanskim plezanjem, letvico postavila izjemno visoko.
Tudi Škofic je lani poskrbel za zgodovinski mejnik. Postal je prvi Slovenec s krono skupnega seštevka v težavnosti.
Priložnost za 40 najboljših
Na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020 bo nastopilo 40 najboljših športnih plezalcev na svetu, 20 v moški in 20 v ženski konkurenci. Vsaka država bo v obeh konkurencah lahko imela največ po dva tekmovalca.
Mednarodna zveza za športno plezanje bo format v praksi prvič preizkusila na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku, prihodnje leto pa bo "olimpijska kombinacija" tudi disciplina na svetovnem prvenstvu članov.
Selektor: Izbrali bi drugače
"Ni ravno idealno, ampak tako pač je," pravi Hren. "Treba bo pljuniti v roke in zavihati rokave," je odločen selektor.
"Če bi izbirali mi, bi izbrali nekoliko drugače," je namignil selektor slovenske izbrane vrste in trener najboljše športne plezalke lanske sezone Janje Garnbret. "Navijal sem za to, da bi upoštevali zgolj dve disciplini, čeprav bi tekmovali v vseh treh. Nič hudega, sprejeti format je najbolj pravičen za vse. Še največ dela čaka tiste, ki zdaj tekmujejo zgolj v hitrostnem plezanju."
Manj dela, a še vedno precej bodo tako imeli slovenski tekmovalci, ki trenirajo in dosegajo vrhunske rezultate v preostalih dveh disciplinah, težavnosti in balvanih, bodo pa morali veliko energije vložiti v pripravo na tretjo disciplino, hitrostno plezanje, ki ga za zdaj ne trenirajo. Za kaj takega v Sloveniji niti nimajo pogojev.
V Sloveniji nimamo stene za trening hitrostnega plezanja.
Brez hitrostne stene in brez trenerja
"Najprej nujno potrebujemo plezalno steno, primerno za hitrostno plezanje (stena za t. i. speed climbing), ali pa bomo morali na treninge hoditi v Avstrijo," je povedal Hren, ki pri postavitvi stene računa na pomoč Olimpijskega komiteja Slovenije ter posluh ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Za strokovno podporo se bodo najverjetneje obrnili na trenerje ali tekmovalce iz tujine. "Če želimo na olimpijske igre, takšno plezalno steno nujno potrebujemo, enako velja za osebo, ki nam bo pomagala z osnovami," je poudaril. "Do takrat bomo na vseh pripravah in treningih, kjer takšno steno imajo, izkoristili priložnost," je razkril načrte.
Predvideva, da se bodo na olimpijskih igrah med seboj "udarili" tekmovalci, ki so odlični v težavnostnem in balvanskem plezanju, ne tisti, ki prevladujejo zgolj v hitrostnem. "Ravno zato ni potrebno, da bi naši tekmovalci dosegali svetovne rekorde v tej disciplini, bodo pa vsekakor morali biti vsaj konkurenčni plezalcem iz Kitajske, Rusije in Ukrajine, ki blestijo v hitrostnem plezanju. Kdor meri na olimpijsko medaljo, brez tega ne bo mogel," je poudaril.
"Lahko se jeziš, lahko pa pljuneš v roke in začneš delati," je bil pragmatičen in realen. Kot pravi, so se s tem sprijaznili tudi slovenski reprezentanti, ki imajo tako na individualni ravno kot ravni zveze zaradi uspehov v lanski sezoni malce večjo sponzorsko podporo kot prej.
Pomembna vprašanja so še vedno odprta
Čeprav so prejšnji konec tedna na generalni skupščini Mednarodne zveze za športno plezanje v Kanadi odgovorili na precej vprašanj, nekaj ključnih še vedno ostaja brez odgovora.
"Še vedno je nekaj ključnih vprašanj brez odgovora. Kako bodo potekale kvalifikacije za uvrstitev na olimpijske igre in kakšen bo položaj svetovnega prvaka?"
Tako na primer še vedno ni znano, kako bodo potekale kvalifikacije za uvrstitev na OI. "Še vedno ne vemo, kje bodo izbirne tekme, kaj se bo upoštevalo za kvalifikacije, kaj bo s svetovnimi in kaj s kontinentalnimi pokali.
Bodo izvedli tekme, kjer bodo pripravili olimpijski format? Vse to so vprašanja, ki bodo privedla do odločitve o tem, kako se bomo lotili priprav," je povedal Hren. Reprezentanca se trenutno osredotoča na uvodno tekmo svetovnega pokala v balvanskem plezanju, ki ga bo v začetku aprila gostila Švica.
Prav tako ni jasno, kakšen bo položaj svetovnega mladinskega in članskega prvaka. Bo ta na igre uvrščen neposredno in ali se bo njegovo mesto štelo v olimpijsko kvoto, ki predvideva največ dva tekmovalca v ženski in dva v moški konkurenci za vsako državo?
Odgovori naj bi bili znani najpozneje do julija letos, ko se bodo predstavniki krovne organizacije športnega plezanja srečali s predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja.
