Četrtek, 31. 10. 2019, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Intervju: Eva Terčelj
Dekle, zaradi katerega je bilo fantom včasih tudi nerodno #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,99
Eva Terčelj, slovenska kajakašica na divjih vodah, je bila v mlajših letih konkurenčna tudi fantom. Jim je bilo zaradi tega kaj nerodno? "Ne vem, morda tega niso kazali na zunaj," nam je v smehu zaupala 27-letna Ljubljančanka.
Morda rezultat Eve Terčelj v obdobju odbojkarske evforije v Sloveniji ni bil tako viden, a vseeno ni vreden manj. Se pa je zato novopečena svetovna prvakinja skupaj z odbojkarji pojavila na velikem sprejemu v Ljubljani. Sprejemu, o katerem kajakaši in kanuisti lahko le sanjajo, in s tem poskrbela za dodatno prepoznavnost tega športa. Eva je trenutno v Tokiu na pripravah, prav tam bodo prihodnje leto olimpijske igre. Vozovnice za tekmo še nima zagotovljene, a je ena izmed glavnih kandidatk za to, da bo nastopila na olimpijskih igrah. Prvič je na njih nastopala v Londonu leta 2012.
Zdaj je minilo že kar nekaj časa od takrat, ko ste postali svetovna prvakinja. Kako danes gledate na svoj uspeh?
Ko se je vse skupaj malo umirilo in ko sem zadihala, mi je uspelo razmisliti, kaj se je zgodilo. Še vedno sem zadovoljna in presrečna, ko pomislim, da sem osvojila ta naslov. Res mi veliko pomeni in zdaj se zavedam, kakšno težo ima ta uspeh. Presrečna sem, da se mi je vse sestavilo in da se je tako končala sezona.
Kajak in kanu na divjih vodah nista ravno najbolj prepoznaven šport pri nas. Vas po tem naslovu kdo pocuka za rokav in čestita?
Se dogaja, ampak to so predvsem tisti, ki spremljajo šport in so me že prej poznali. Da bi me na cesti ustavljali, pa se ravno ne dogaja. Za zdaj se to še ni zgodilo.
"Na sprejem smo bili povabljeni tudi mi in mislim, da je bila to enkratna priložnost. Lepo je bilo doživeti takšno vzdušje."
Če vas ljudje na cesti ne prepoznajo, pa ste imeli skupaj z odbojkarji in kolesarji zagotovo največji sprejem v zgodovini slovenskega kajaka in kanuja na divjih vodah. Zbralo se je več tisoč ljudi …
Res se je časovno lepo ujelo z odbojkarji, ki so dosegli velik uspeh. Na sprejem smo bili povabljeni tudi mi in mislim, da je bila to enkratna priložnost za nas. Lepo je bilo doživeti takšno vzdušje.
Verjetno do zdaj še niste imeli toliko veliko novinarskih obveznosti. Kako ste se spopadli s tem? Menda imate raje mir kot mikrofone.
Po takšnem uspehu so to sladke obveznosti, ki so del zgodbe. To sem vzela v zakup. Res je, da imam raje mir, ampak mislim, da je malo pozornosti oziroma to, da povem svojo zgodbo, kako sem prišla do tega in kdo mi je vse pomagal, vseeno lepa priložnost.
Zelo kmalu po naslovu svetovne prvakinje ste šli na dopust. Vam je ustrezalo, da ste se malo umaknili?
Za ta dopust sem se odločila že prej, saj je to edino "okno", ko sem si lahko vzela prosto. Takoj so me čakale priprave v Tokiu. Ko se vrnemo iz Tokia, bo november in se že nadaljujejo priprave na novo sezono. Torej prav veliko časa nimamo, zato sem izkoristila ta čas, da se odpočijem in začnem priprave na prihodnjo sezono.
Največje tekme so poleg fizičnega napora tudi velik psihološki zalogaj. Kako se pripravite na vse skupaj?
Tekma je bolj psihološki zalogaj. Mislim, da če se že čez leto psihološko dobro pripravljaš, se potem lažje znajdeš v tem ritmu tekmovanj. Lahko rečem, da sem bila po koncu tekme oziroma sezone kar utrujena. Seveda takšne tekme zahtevajo veliko koncentracije. Ves čas moraš namreč biti pri stvari.
Tudi sicer delate s psihologom?
Da, že vrsto sodelujem s psihologom, tako da imam tudi ta del urejen.
Če se na kratko vrnemo k vašim začetkom. Koliko ste bili stari, ko ste se prvič usedli v čoln?
Oče je naju z bratom vpeljal v šport. S kajakom je začel moj brat, ki je starejši od mene. Kajak se mi je zdel zares zanimiv, tako da me je na koncu tako potegnil vase, da vztrajam še danes. Začela sem s sedmimi leti. Pravzaprav mineva 20 let, odkar sem v tem športu. (smeh, op. p.)
Se morda spominjate svoje prve zmage?
Ne vem, ali se spominjam prve zmage. Se pa spominjam svoje prve tekme na domači Ljubljanici, ki jo organizira naš kljub (Kajak kanu klub Ljubljana, op. p.). Mislim, da nisem zmagala … Vseeno so to lepi spomini in začetki. Takrat je vse drugo pomembnejše kot zmage.
Če vas vprašam drugače. Katera je prva zmaga, ki se je spominjate?
Če poenostavim, bi lahko rekla, da je to naslov mladinske svetovne prvakinje. To je bila zares prva velika zmaga zame.
Eva Terčelj je v mladih letih postala mladinska svetovna prvakinja.
Kakor nam je znano, ste v mladih letih premagovali tudi fante. Se spominjate, da ste s tem kakšnega spravili v neroden položaj, so fantje zaradi tega zardevali?
(smeh, op. p.) Ne vem, morda tega niso kazali na zunaj. To je bilo še čisto na začetku, ko sem bila s svojimi rezultati konkurenčna. Ne vem, morda so se na to navadili. Moram poudariti, da je bilo to še čisto na začetku, ko je bilo vse skupaj zabava.
Za njeno fizično pripravljenost skrbi Maks Frančeškin.
Z vami je dolgo časa treniral tudi Maks Frančeškin, danes vaš kondicijski trener. Ste si kdaj mislili, da bo vaš vrstnik prevzel skrb za vašo fizično pripravo?
Ne, nikakor ne. Marsikatera stvar se obrne tako, kot ne pričakuješ. Maks je v zadnjih letih postal trener v našem klubu. Veliko sva se družila in pogovarjala o teh stvareh. Imela sva podobno mišljenje in ujela sva se. Zelo dobro se dopolnjujeva oziroma mi zelo dobro pomaga.
Se je lažje odločiti za človeka, ki ga poznate od prej?
Zagotovo. Če se poznaš, je veliko lažje in ti lahko bolj pomaga. Hkrati pa si lahko do takšne osebe bolj neposreden in v pogovoru ne potrebuješ biti fin, ampak si lahko iskren. Mislim, da je iskrenost za dober rezultat najbolj pomembna.
Eva, doštudirali ste arhitekturo, vmes ste za pol leta odšli na študij v Švico. Ste v tem času kdaj razmišljali, da bi veslo postavili v kot in se usmerili le v študij?
Ker sem imela obe področji, mi je bilo po eni strani lažje. Če je na eni strani zaškripalo, sem imela še drugo stran. Pojavijo se težka obdobja, ko se trudiš in trudiš, a se nikamor ne premakneš. Obe stvari sta me zelo zanimali, prinašali sta mi veliko veselja in ni mi bilo težko vlagati toliko energije na obeh področjih.
Prej ste mi dejali, da se vam je vse sestavilo. Menda ste imeli možnost nastopiti na kvalifikacijah za olimpijske igre v Pekingu, a ste to možnost zavrnili. Vam je danes zaradi tega žal ali menite, da ste zbrali pravilno pot?
Trenutno sem, kjer sem, na zelo dobrem mestu. Imela sem zelo dobre rezultate in mislim, da je pravilno, da ne prehitevaš dogodkov. Ne nazadnje sem tisto leto postala mladinska svetovna prvakinja, zdaj sem članska svetovna prvakinja, tako da ničesar ne obžalujem.
Eva Terčelj trenutno trenira na olimpijski progi v Tokiu.
Pred časom sva se pogovarjala in dejali ste mi, da se ne želite ubadati z internimi kvalifikacijami za OI v Tokiu. Vendarle so OI postale vaš kratkoročni cilj, saj so že prihodnje leto. Verjetno je to zdaj že bolj v vaših mislih?
V ozadju je to motivacija, cilj, a še vedno je pred menoj veliko dela. Veliko se moram naučiti, trenirati. Torej je moja osredotočenost še vedno namenjena vožnjam in napredku, ki si ga želim doseči.
Pred časom ste obiskali tudi enega izmed ljubljanskih vrtcev. Se vam zdi, da je med mladimi dovolj zanimanja za kajak in kanu na divjih vodah oziroma kakšen odziv malčkov ste doživeli v vrtcu?
Otroci so zelo radovedni in jih je vse skupaj zelo pritegnilo. Oprema je zelo zanimiva … Upam, da sem koga navdušila za šport. Otrok ni nikoli preveč. Upam, da smo s temi rezultati pripomogli k temu, da se bodo otroci še naprej vpisovali v to dejavnost. Kajak je zame najlepši šport in želim, da bilo še veliko otrok, ki bi ga vzljubilo.
