Petek, 15. 5. 2020, 17.45
3 leta, 11 mesecev
Darko Đurić končal kariero: Že dolgo nisem bil srečen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,80
1
Darko Đurić je kljub svojim telesnim omejitvam premikal meje mogočega.
Športnik invalid Darko Đurić je na svojem profilu na Facebooku objavil, da končuje svojo športno pot. "Že nekaj časa je ljudem okoli mene jasno, da nisem srečen. Srečni pa smo, ko delamo stvari, ki nas osrečujejo," je zapisal.
"Začutil sem, da plavanje ni več nekaj, s čimer bi bil dodana vrednost družbi. Tudi izbira nekaterih ljudi, ki naj bi me podpirali, pa se je izkazalo, da so jim pomembni le lastne koristi in prihodki, me je pripravila k razmišljanju. Ali naj bom nesrečen pa vendarle nek idol' ali pa srečen in človek, ki lahko odloča o svojem življenju, mogoče v širšem merilu manj cenjen, ampak vsaj dodana vrednost ljudem, ki me obdajajo.
Zato se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali na poti do mojih uspehov, me podpirali tudi, ko ni bilo vse najbolj rožnato. Čas je, da moje mesto zavzamejo mladi, ki so motivirani in si želijo napredka.
Hvala vsem, kariera plavalca mi bo za vedno ostala v spominu kot izjemno potovanje, polno dobrih ljudi in izkušenj, ki mi bodo učitelj v vseh mojih naslednjih podvigih. Darko 'ma vas rad," je končal čustveno misel in pomahal v slovo.
"Tudi izbira nekaterih ljudi, ki naj bi me podpirali, pa se je izkazalo, da so jim pomembne le lastne koristi in prihodki, me je pripravila k razmišljanju."
Kdo je Darko Đurićk? Zaradi redke genske napake se je rodil brez obeh spodnjih okončin in leve roke. V enem od intervjujev je svoje telo opisal kot nepopolno. S tem "nepopolnim" telesom je shodil šele pri petih letih, se umetnosti hoje zaradi menjave protez učil vsako leto znova, splaval (po naključju!) pa je pri desetih. Najprej je treniral sedečo odbojko, potem ga je zaneslo v plavanje.
Širša javnost ga je spoznala leta 2013, ko je v Montrealu osvojil dvakratni naslov svetovnega prvaka v plavanju med športniki invalidi, pet let pozneje je v Dublinu naslovu dodal še evropskega na 50 m prosto in bron na 200 m prosto.
Ena od največjih prelomnic na njegovi poti je srečanje z Milanom in Veroniko Debeljak, ki sta mu, potem ko njegova biološka mati ni zmogla skrbeti zanj, ponudila dom, kjer so že odraščali štirje otroci. Darko je že večkrat govoril o tesni povezanosti, ki združuje vso družino.
V športu se je brusil in kalil. Ni bilo vse rožnato. Eno od večjih razočaranj je doživel na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru 2016, kjer je kljub višjim pričakovanjem pristal tik pod zmagovalnim odrom. Bil je hudo razočaran. "Četrto mesto je nehvaležno, pomeni, da si najhitrejši brez medalje," se je pošalil na sprejemu, ki so mu ga v domačih Podbrezjah pripravili v sredo zvečer.
Tudi leto po Riu je bilo zanj polno preizkušenj. "Kriza. Bazena niti videti nisem mogel. Vedel sem le, da potrebujem spremembo," je priznal. In ko so ga v deželo tulipanov povabili nizozemski paraolimpijci, je ponudbo z veseljem sprejel. "Pri odločitvi me je podprla tudi zveza in splačalo se je." Decembra lani je v 25-metrskih bazenih popravil tudi svetovni rekord na 50 m delfin (43,13).
Đurić je poleti 2018 postal tudi evropski prvak na 50 metrov prosto med športniki invalidi in tretji na 200 metrov prosto.
Več o njem si lahko preberete v intervjuju:
1