Predstavitev dirkališča Valencia

Steza v Valencii je bila zgrajena leta 1999 in je še isto sezono gostila dirke svetovnega motociklističnega prvenstva.

Poimenovali jo po Ricardu Tormu, svetovnemu prvaku do 50 ccm v sezonah 1978 in 1981. Španski dirkač, ki je bil rojen v Ayacorju, v provinci Valencia, je umrl za levkemijo 27. decembra 1998. Dirkališče ima več različic za tekmovanja, dirke SP pa potekajo v nasprotni smeri urinega kazalca, krog pa je dolg 4 km. Steza ima pet desnih ovinkov in devet levih zavojev, štartno-ciljno ravnina pa je dolga 876 metrov.

Čeprav dirkaški kompleks sodi med manjše v koledarju MotoGP, pa ima ulica boksov kar 48 garaž, štadionski sistem tribun in okoliških hribov pa sprejme tja do 150.000 obiskovalcev. V svetovnem prvenstvu je dirkališče nekaj posebnega, saj lahko vsak gledalec vidi vse dele steze. Temperamentni španski ljubitelji dirk na dveh kolesih vsako sezono na finalu ustvarijo nepozabno atmosfero. Po dirki kraljevskega razreda pa zmagovalec prižge zdaj že tradicionalni ognjemet. Lani so ga izjemoma prižgali pred dirko MotoGP v spomin na tragično preminulega Marca Simoncellija. Italijana je moto karavana še zadnjič počastila na svojevrsten način: dirkači vseh kategorij so se družno zapeljali po stezi, se ustavili na štartu in uprizorili dveminutno grmenje motorjev. Sledila je še minuta molka. Marco je celotno predstavo spremljal z velikega plakata, ki je visel s komandnega stolpa.

Stezo v Valencii uporablja tudi formula 1, in sicer za testiranja, saj zaradi blagega sredozemskega podnebja omogoča dirkanje tudi pozimi. Zanimiv je podatek, da Valencii nikoli v zgodovini na stezi Ricardo Tormo ni gostila dirke formule 1, četudi so se moštva tam neštetokrat ustavila. Zmeraj je imela pred njo prednost Barcelona.