Vodovnik je uteži zamenjal s pištolo

Kroglo je prek 20 metrov nazadnje zalučal leta 2009. Potem so sledili slabši rezultati, najslabšo formo pa je pokazal prav lani, ko je kroglo najdlje vrgel vsega 17 metrov in pol. Seveda ga ni bilo na olimpijskih igrah v Londonu, pa tudi na evropskem prvenstvu v Helsinkih ne. Razlog? Poškodba. Ta preglavice povzroča še danes. ''Trenutno treniram bolj malo oziroma nič. Še vedno imam težave s poškodbo rame. Na lanskoletnem državnem prvenstvu sem si natrgal mišico, ki se še vedno ni zacelila. Potrebujem daljši počitek, zato še vedno ne mečem. Zdaj predvsem pridobivam na kondiciji. Malo tečem, malo sprehajam psa. Odkar ne mečem, sem pridobil na kilogramih, zato zdaj spet delam na tem, da bom shujšal. Da bom prišel v formo, ki mi bo omogočala pripravo na poletno sezono,'' nam je sprva zaupal Miran Vodovnik, katerega osebni rekord je 20,76. Z resnimi treningi naj začel marca. Star je 35 let, zato se seveda sprašujemo, ali bo na najvišji ravni sploh še nastopal. Sam pravi, da upa na to. ''Zagotovo se še nisem predal. Še letos bom poskušal. Naredil bom vse, da mi uspe, potem pa bomo videli, kaj bo,'' je povedal sprva.

Potem se je razgovoril o težavah, ki jih ima in ga mučijo tudi zdaj. ''Še vedno zaupam v svoje sposobnosti. Če bi tri, štiri mesece treniral brez težav, bi bil že lani in predlani veliko boljši. Tako pa treniram teden, dva, pa že moram počivati. Metati ne morem, uteži ne morem dvigovati. Tako seveda ne gre. Upam, da se bo moje zdravstveno stanje uredilo. Razlog za slabše rezultate v zadnjih sezonah so prav gotovo v največji meri poškodbe. Tehniko imam, nisem pozabil metati, a če ne moreš trenirati moči in metati, boš kroglo težko vrgel daleč. Toda najbolj pomembno je, da mi motivacije ne manjka. Še vedno sem zelo motiviran in prepričan, da se spet lahko vrnem v svetovni vrh,'' je kar presenetljivo optimističen Vodovnik, ki je te v nadaljevanju besede še dodatno podkrepil. ''Moj prvi cilj trenutno je, da izgubim nekaj kilogramov in se pripravim na začetek priprav. Potem pa si želim predvsem, da bom lahko opravil osem do deset treningov na teden brez težav. Če bo tako, je odprto še prav vse. Seveda je težko govoriti o ciljih, saj ne vem, kako se bo razpletalo, a če bo tako, kot si želim, ni dvoma, da želim tekmovati do olimpijskih iger v Riu de Janeiru leta 2016. Moje želje pa so predvsem povezane z zdravjem. Če bom zdrav, bo vse 'okej'. V nasprotnem primeru pa …,'' je zaključil. V nasprotnem primeru ni skrivnost, kaj sledi. Konec kariere. Ko bo zaključil z atletiko, pa bo lahko na vse, kar je v njej naredil, zagotovo gledal s ponosom.