SiolNET. Sportal Atletika
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

So to lahko bodoči olimpijski prvaki?

2

termometer

Slovenska atletska odprava se je z nedavnega evropskega prvenstva za mlajše člane vrnila s tremi medaljami. Bo tej generaciji uspelo, da nas bo razveseljevala tudi v prihodnje?

Robert Renner, Luka Janežič in Žan Rudolf so mladi atleti, ki so se iz Talina vrnili z medaljami okoli vratu, njim ob bok kot obetavnim slovenskim atletom, ki bodo "reševali" prihodnost slovenske atletike, pa lahko z gotovostjo postavimo še Marušo Mišmaš, ki je bila peta, a bi bila bistveno višje, če ne kar na najvišji stopnički, če ne bi bila pred prvenstvom poškodovana.

Vse omenjene v prihodnjih letih čaka dokončen vstop v absolutno člansko kategorijo, kjer je konkurenca še bistveno močnejša, nekateri med njimi so jo že okusili tudi na velikih tekmah, vsaj trije med njimi jo bodo čez dober mesec, saj imajo izpolnjeno normo za svetovno prvenstvo v Pekingu.

Ob zadnjih osvojenih medaljah se marsikomu poraja vprašanje, ali so to bodoči atleti kova Primož Kozmus, Jolanda Čeplak, Brigita Bukovec, Britta Bilač, Gregor Cankar, ki so osvajali medalje na največjih tekmovanjih, ter ali jim to "dopuščajo" discipline, v katerih tekmujejo.

"Njegov cilj je preskočiti šest metrov"

Bržkone bi "najlažje" delo na poti do svetovnega vrha lahko čakalo novega evropskega prvaka med mlajšimi člani Rennerja. Celjan tekmuje v disciplini, kjer od nekdaj prevladujejo evropski skakalci, da je lahko najboljši na svetu, pa je dokazal že na mlajšem mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer je leta 2011 osvojil zlato.

"S tem, ko je pri 17 letih postal svetovni prvak in pri dobrih 18 letih preskočil v dvorani 562 centimetrov, kar je le osem centimetrov manj od mladinskega svetovnega rekorda, ki je eden od najboljših dvoranskih rekordov, je pokazal talent in potencial, da se lahko razvije v skakalca, ki bo v svoji generaciji med najboljšimi na svetu. Mi se bomo za to trudili, on željo ima. Njegov cilj je preskočiti šest metrov. Upamo, da nam bo to ob dobrem delu in podpori, ki jo bomo za take rezultate potrebovali, uspelo. Ni pa nobenega jamstva," je dejal njegov trener od mladih nog Milan Krajnc.

Janežiča in Rudolfa čaka še veliko dela

Nekoliko bolj specifični sta disciplini, v katerih tekmujeta Rudolf in Janežič. V teku na 800 metrov prevladujejo afriški tekači in na velikih tekmovanjih je zelo težko priti med najboljše. Na zadnjih petih svetovnih prvenstvih sta dve medalji odšli v roke evropskemu tekaču, obe je osvojil Jurij Borzakovski. Rus je tudi edini evropski tekač, ki je do medalje prišel na katerih od zadnjih treh olimpijskih iger, potem ko je v Atenah osvojil zlato. Borzakovski je nedvomno dokaz, da je mogoče, zagotovo pa se je težko bojevati proti afriškim tekačem, ki imajo nekatere genetske prednosti.

"Zavedam se, da sem si izbral težko disciplino, v kateri je močna konkurenca. Za tek na 800 metrov potrebuješ hitrost, hitrostno vzdržljivost in dober finiš. Sem pa tja sem se že vprašal, zakaj sem si izbral ravno to disciplino," se je nekoliko zamislil 22-letni Ljubljančan, a optimistično dodal: "V prihodnosti se tudi na veliki članski tekmi vidim na stopničkah. Na velikih tekmovanjih gre pogosto za taktične teke, kjer je pomemben zaključek. V tej prvini sem zelo močen. Mislim, da sem v Evropi v finišu med najboljšimi, v svetovnem merilu pa je malo težje, a sem lani na mitingu v Zagrebu že pokazal, da se lahko v zaključku merim tudi z dobitniki medalj na olimpijskih igrah (prehitel je Timothyja Kituma, ki je v Londonu osvojil bron, op. a.)."

"Meje si postavljava sproti"

Kako konkurenčen je tek na 400 metrov v svetovnem merilu, pa povedo naslednji podatki: v obdobju samostojne Slovenije je le en evropski tekač osvojil olimpijsko medaljo, srebrn je bil leta 1996 Roger Black, do medalj na vseh 14 dozdajšnjih svetovnih prvenstvih je prišla le četverica belopoltih evropskih tekačev, evropski rekord Nemca Thomasa Schönlebeja pa je šele 191. rezultat na svetu vseh časov.

Janežič si skupaj s trenerjem Rokom Predaničem cilje postavlja sproti. "Letos je bil cilj teči pod 46 sekundami, kar mu je uspelo kar trikrat v osmih dneh. Naslednja meja je državni rekord (manjka mu le stotinka sekunde, op. a.), ki jo imava cilj doseči še letos. Prihodnje leto je Rio. Meje postavljava sproti," je dejal nekdanji šprinter Predanič, ki verjame, da je v teku na 400 metrov mogoče konkurirati temnopoltim tekačem: "Belci v teku na 100 metrov nimajo možnosti, tudi v teku na 200 metrov ne, medtem ko je v teku na 400 metrov to mogoče, kar je že dokazal. 'Mali' je rojen za velike tekme."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin