Nedelja, 8. 5. 2016, 6.00
6 let, 6 mesecev
To so uspehi slovenske atletike, ob katerih se ti naježi koža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
Slovenski atleti in atletinje so v 25 letih samostojne Slovenije nanizali številne vrhunske dosežke. Skočili smo v preteklost in osvežili spomin na nekatere največje izmed njih.
Tudi majhna podalpska dežela Slovenija je v zadnjih 25 letih pustila pečat v svetovni in evropski atletiki, najbolj konkurenčni športni panogi na svetu. Na svetovnem atletskem prvenstvu namreč vsake dve leti nastopijo atleti iz več kot 200 držav.
Medalje v znamenju številke štiri
Slovenski atleti so v času samostojne Slovenije osvojili štiri olimpijske medalje, štiri medalje s svetovnih prvenstev na prostem in štiri v dvorani ter štiri medalje na evropskem prvenstvu na prostem.
Lahko kdo ponovi dosežke Primoža Kozmusa?
Čeprav je met kladiva precej manj konkurenčna disciplina od teka na 100 metrov, so uspehi, ki jih je v svoji karieri nanizal Primož Kozmus, težko ponovljivi. Brežičan je nedvomno najuspešnejši slovenski atlet vseh časov, tekmovalca, ki bo lahko serijsko osvajal medalje na največjih tekmovanjih, pa za zdaj še ni na vidiku.
Veselje Primoža Kozmusa po osvojeni zlati medalji na olimpijskih igrah v Pekingu.
Kozmus, ki je že končal svojo športno pot, je edini slovenski atlet z zlato olimpijsko medaljo, ki jo je osvojil v Pekingu leta 2008, štiri leta pozneje pa je v Londonu osvojil še srebro. V svoji domači vitrini ima še celoten komplet medalj (zlato, srebro in bron) s svetovnih atletskih prvenstev.
Jolanda Čeplak je še vedno svetovna dvoranska rekorderka
"Spomini na ta tek ne bodo nikoli zbledeli. Vsakič, ko se spomnim nanj, dobim mravljince po vsem telesu. Od štarta pa do zadnjih 100 metrov sem ves čas vodila in diktirala tempo. Dvorana na Dunaju je bila polna, veliko je bilo tudi slovenskih navijačev, ki so navijali zame," se je v pogovoru za Sportal pred dobrima dvema mesecema rekordnega teka na 800 metrov na evropskem dvoranskem prvenstvu spominjala Jolanda Čeplak. Velenjčanka, ki je kariero končala na nekoliko manj slaven način, potem ko so jo dobili pri jemanju prepovedanih sredstev, tudi po dobrih 14 letih ostaja lastnica svetovnega dvoranskega rekorda (1:55,82).
Čeplakova je tudi ena izmed treh slovenskih atletov z olimpijsko medaljo. V Atenah je leta 2004 po odličnem finišu v zadnjih stotih metrih prišla do brona, le nekaj dodatnih decimetrov pa ji je zmanjkalo do zlata.
Po osamosvojitvi navduševali predvsem Bukovčeva in Bilačeva
Prvi atletinji, ki sta nizali uspehe v dresu s slovenskim grbom, sta bili Brigita Bukovec in Britta Bilač. Zadnja je na evropskem prvenstvu v Helsinkih osvojila sploh prvo slovensko medaljo na velikih tekmovanjih. V skoku v višino je tedaj preskočila magično mejo dveh metrov in se veselila zmage. Leto pozneje sta se obe z medaljama vrnili z dvoranskega svetovnega prvenstva v Barceloni, Bukovčeva pa je v Atlanti leta 1996 Sloveniji v teku na 100 metrov z ovirami pritekla prvo atletsko olimpijsko medaljo. Švedinja Ludmila Engquist jo je prehitela zgolj za stotinko sekunde.
Matic Osovnikar v finalu teka na 100 metrov v Osaki.
Finale Osovnikarja na svetovnem prvenstvu je bil neverjeten dosežek
Ob bok dobitnikom medalj na velikih tekmovanjih lahko postavimo dosežek najhitrejšega Slovenca Matica Osovnikarja na svetovnem prvenstvu v Osaki leta 2007. Kot edini belopolti šprinter se je prebil v finale teka na 100 metrov (v četrtfinalu je tekel državni rekord 10,13), ene najbolj konkurenčnih disciplin v atletiki. Osvojil je neverjetno sedmo mesto, v finalu pa je tekel z ramo ob rami s Tysonom Gayem in Asafo Powllom. Američan je osvojil zlato, Jamajčan pa bron. Usain Bolt je svojo prevlado začel leto pozneje.
Ob sprehodu po najlepših atletskih spominih zadnjih 25 let se poraja vprašanje, kdo bo za njih skrbel v prihodnosti? Letos sta na sporedu dve veliki atletski tekmovanji - evropsko prvenstvo v Amsterdamu in olimpijske igre v Riu de Janeriu. Upajmo, da bomo odgovor dobili že tam ...
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
