Kozmus in Ratejeva bi lahko povečala bero slovenskih medalj z EP

Prvo zlato medaljo za Slovenijo je osvojila Britta Bilač, ki je leta 1998 v Helsinkih zmagala v skoku v višino. Preskočila je natanko 200 centimetrov, kar je še danes državni rekord.

Jolanda Batagelj je osem let kasneje v Münchnu ponovila uspeh Bilačeve ter s časom 1:57,65 zmagala v teku na 800 metrov. Batageljeva, v tistem času se je pisala Čeplak, je v istem letu postavila tudi aktualni svetovni dvoranski rekord v tej disciplini (1:55,82).

Srebrni medalji sta osvojila Stanko Lorger v teku na 110 m ovire (14,01) leta 1958 v Stockholmu ter Brigita Bukovec prav tako na visokih ovirah leta 1998 v Budimpešti. Bukovčeva je tekla svoj drugi rezultat v karieri (12,65), zaostala pa je le za Bolgarko Svetlo Dimitrovo.

Bronasti so bili Nataša Urbančič v metu kopja, ki je leta 1974 v Rimu orodje vrgla 61,66 m, Borut Bilač v skoku v daljino, ki je v Splitu leta 1990 skočil 809 cm ter Matic Osovnikar, ki je na evropskem prvenstvu v Göteborgu 100 metrov pretekel v odličnih 10,14 sekunde. Zmagal je Portugalec Francis Obikwelu, za slovenskim rekorderjem pa so zaostali šprinterji, kot so Francoz Ronald Pognon, Britanca Dwain Chambers, Mark Lewis-Francis …

Nehvaležna četrta mesta so na evropskih prvenstvih v posamičnih disciplinah osvojili štirje slovenski atleti in atletinje, edino peto mesto pa si je v teku na 800 metrov pritekla Brigita Langerholc.

Zadnje prvenstvo v Helsinkih je bilo za Slovenijo neuspešno. Najboljšo uvrstitev je Sloveniji priskakala Marija Šestak, ki je bila v troskoku deseta. Najbolj je rezočarala Martina Ratej, ki je veljala za tiho favoritinjo, a je ostala brez finala. Se bo oddolžila letos, ko je v vrhunski formi? Kandidat za povečanje bere slovenskih medalj je še Primož Kozmus, ki na zadnjem prvenstvu ni nastopil.