Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
30. 9. 2011,
13.28

Osveženo pred

4 leta, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

umetna oploditev

Petek, 30. 9. 2011, 13.28

4 leta, 4 mesece

Razočaranja moraš vzeti v zakup

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Nina je v nestrpnem pričakovanju, saj bo v naslednjih nekaj dneh izvedela, ali bosta s parterjem v naslednjem letu že zibala, medtem ko Evi v prvem poskusu ni uspelo.

Nina je stara 27 let, partner, s katerim sta v zvezi šest let, pa 34. Nekaj let sta se trudila, da bi zanosila po naravni poti, a zaman. Dokler ni novembra 2008 zaradi hudih bolečin v trebuhu pristala v bolnišnici. "Takrat so ugotovili, da je vzrok moje neplodnosti endometrioza, pri kateri se maternična sluz, ki običajno obdaja notranjo stran maternice, širi in razrašča zunaj nje na tkiva okoli nje. Pogosto se razširi na jajcevode in jajčnike, razraščeno tkivo pa povzroča ciste, zamaši jajcevode, povzroča razrastline," razlaga Nina. Evin prvi poskus je spodletel Devetintridesetletna Eva je imela pred željo, da bi zanosila, precej ginekoloških težav. Najprej so ji odstranili desni jajčnik, ker je bil preprosto preveč zamašen in je povzročal preveč bolečin. Potem so ji odstranili pregrado, nato pa so ugotovili, da je drugi jajčnik zamašen na najožjem delu, tako da zanositev po naravni poti preprosto ni prišla v poštev. "Če ne gre po naravni poti, bova pa poskusila po umetni," pravi Eva, ki sicer živi in dela v Bolgariji, tudi njen partner je Bolgar. Da bi se zdravila tam, "mi ne pade na pamet, ker je njihovo zdravstvo še zelo zelo daleč," zato pa je vse poletje posvetila preiskavam in predpripravam v ljubljanskem kliničnem centru. Vendar je bil prvi poskus neuspešen, saj je še pred uradnim pregledom krvnega testa, ki ovrže ali potrdi nosečnost, že po petih dneh po vstavitvi oplojenih celic v maternico dobila menstruacijo.

Nina krvni test še čaka Ginekologinja je Nini po posegu v bolnišnici svetovala, da naj zanosi v enem letu, a, kot pravi, o njej ne bo izgubljala besed. "Konec leta 2009 sem zamenjala ginekologa in novi se je resnično zavzel za moje težave z zanositvijo. Aprila lani mi je opravil kontrastno radiološko preiskavo rodil, ki je pokazala, da je endometrioza spet prisotna, zato me je junija spet 2010 operiral," pripoveduje mlado dekle.

Na podlagi napotnice ginekologa sta se nato naročila na pregled na oddelku za reproduktivno medicino v UKC Maribor. "Prvi obisk marca letos je bil informativne narave, kjer so nama razložili potek zdravljenja, najini izvidi pa so šli na kozilij, kjer so se odločili, da sva primerna za vključitev v postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo," se spominja Nina. Na čakalno listo za zdravljenje neplodnosti sta se vpisala aprila, sam postopek pa je stekel septembra z jemanjem kontracepcijskih tablet.

Hormonske injekcije v trebuh "Kakšen teden pred zadnjo kontracepcijsko tableto sem si začela vsak večer v trebuh vbrizgavati zdravilo, ki omogoča začasno ustavitev rasti jajčnih mehurčkov pred začetkom spodbujanja njihovega razvoja. Tem injekcijam so se po dveh tednih pridružile še druge, torej tiste, ki naj bi spodbudile razvoj in zorenje več jajčnih foliklov, saj se na ta način pridobi več jajčec za poznejšo oploditev," razlaga Nina in dodaja, da sočasno s hormonsko terapijo hodiš tudi na ultrazvoke, ki so vse pogostejši, na koncu skoraj dnevni.

Ko so folikli dovolj veliki za punkcijo, "dobiš stop injekcijo, ki zaustavi nadaljnjo rast," pojasni Nina. "Že med terapijo se moraš držati navodil, da se izogibaš stresu, dvigovanju pretežkih predmetov, kot da si že noseč," pojasni Eva in dodaja, da tudi hormoni delajo svoje, saj vplivajo na razpoloženje, počutje.

Sobica za moška semena Na dan punkcije tudi partner odda seme. "Moj partner je samo zaradi tega moral priti v Slovenijo. Ne glede na to, koliko so ti postopki mučni oziroma manj mučni za žensko, pa je delo, ki ga morajo opraviti moški, resnično bedno," pravi Eva in dodaja, da je prostor, kjer si morajo moški z roko pomagati do ejakulacije, majhen, sliši se vsak korak, enostavno nimaš nobene zasebnsoti, na steni visi poster gole ženske iz sedemdesetih, tudi kup revij za stimulacijo je še iz prejšnjega stoletja. "Katastrofa," pravi Eva.

Še isti dan po punkciji izveš, koliko celic so pridobili in kdaj naj bi bil predviden dan za transfer zarodkov. Obe naši sogovornici sta imeli tudi po petih dneh vseh pet oplojenih celic zelo kakovostnih. Dogaja se namreč, da celice slabše kakovosti propadejo. Nini so tako v ponedeljek v maternico vstavili najbolj kvalitetno celico, eno so zamrznili za vsak primer, če bi bil prvi poskus neuspešen.

Pritisk je tako velik, da ga pari velikokrat ne zmorejo "Neplodnost ni majhna stvar," ugotavljata sogovornici, saj lahko resnično vpliva na kakovost življenja in tudi na partnerstvo. "Vsi ti pregledi so psihično napornejši kot fizično, saj vse bolečine kmalu pozabiš. Vse skupaj se vleče dolgo časa, vmes od enega pregleda do drugega ne veš, pri čem si. Zavedam se tudi, da lahko dolgotrajen proces pusti posledice tudi na partnerskem odnosu. Razumem tudi, da se kar nekaj parov zaradi pritiska zlomi in razide," pravi Nina, ki z nestrpnostjo pričakuje krvni test.

"Vmesne poti ni," pravi Eva, ki seveda še ni vrgla puške v koruzo, čeprav je, logično, razočarana: "Ali te ta zadeva s partnerjem še bolj poveže ali pa greš preprosto narazen. Ko sem ugotovila, da ne bom mogla imeti otrok, sem partnerju sama predlagala, da se razideva, saj sem vedela, da mu ne morem dati nečesa, kar si želi. A me je prepričal, da ima rad mene, z otrokom ali brez."

Ne spreglejte