Torek, 29. 8. 2017, 4.27
6 let, 6 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
To je bila resnična prva svetovna vojna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
Na današnji dan leta 1756 se je z napadom Prusije na Saško začela sedemletna vojna, v kateri so se vojaški spopadi razširili skoraj na vse celine.
Na eni strani so bile Prusija, svetovna sila številka ena Velika Britanija, Portugalska in nekaj manjših nemških državic. Na drugi strani so bili poleg Saške še Avstrija, Bavarska, Francija, Rusija, Španija, Švedska in Mogulsko cesarstvo v Indiji.
Spopadi skoraj povsod po svetu
Vojaški spopadi so tako potekali v Srednji Evropi, na Pirenejskem polotoku, kjer je Španija hotela osvojiti sosedo Portugalsko, in drugod po svetu. V Severni Ameriki so se spopadali Britanci in Francozi skupaj s svojimi indijanskimi zavezniki, v Južni Ameriki pa Španci in Portugalci.
Francozi in Britanci so se vojskovali tudi na Karibih in Filipinih, v Afriki in Indiji. Tu so bili francoski zavezniki Moguli.
Pruski vojaki v bitki pri Kolinu
Zmaga Britancev in njihovih zaveznikov nad Francozi
Na koncu je zmagala britansko-pruska stran, francosko-avstrijska pa je bila poražena. Britanci so tako zasedli francosko kolonijo Novo Francija (današnja Kanada) in špansko kolonijo Florido.
Mesto New Orleans in francosko ozemlje zahodno od Mississippija so Francozi prepustili Špancem, da ne bi padlo v roke Britancem.
Dogajanje v romanu Poslednji Mohikanec, po katerem so posneli že več filmov, se dogaja v času sedemletne vojne:
Vzpon Prusije
V Evropi je sedemletna vojna pomenila začetek vzpona Prusije in oslabitev francoskega vpliva. To je omogočilo Prusiji, da si je skupaj z Rusijo ter Avstrijo mimo volje Francije med letoma 1772 in 1795 razdelila Poljsko.
Prusija, ki jo je vodil kralj Friderik Veliki, je po vojni žela velik sloves in postala zgled za številne države.
Oslabljena Francija in besni Francozi
Zunanjepolitična slabitev Francije je vplivala tudi na nezadovoljstvo številnih Francozov nad francoskim kraljem, kar je prispevalo svoj delež k izbruhu francoske revolucije 1789, strmoglavljenje monarhije in vzpostavitve republike.
V času sedemletne vojne se dogaja tudi film Barry Lyndon režiserja Stanleyja Kubricka:
Kralj Peter odstavi Dražo Mihailovića in se postavi na Titovo stran
Na današnji dan leta 1944 je jugoslovanski kralj Peter II. pod pritiskom zahodnih zaveznikov odstavil generala Dražo Mihailovića kot načelnika štaba vrhovnega poveljstva jugoslovanske vojske v domovini.
12. septembra 1944 je nato kralj Peter razglasil, da je Titova partizanska vojska zdaj jugoslovanska vojska v domovini in da naj vsi Jugoslovani pristopijo k tej vojski.
Jugoslovanski kralj Peter
Zahodni zavezniki podpirajo Titove partizane
To je bila logična posledica tega, da so tudi zahodni zavezniki v letu 1943 začeli nedvoumno podpirati Josipa Broza-Tita in njegove partizane ter so odrekli podporo Mihailovićevim četnikom oziroma njegovi Jugoslovanski vojski v domovini, ki je sodelovala z Nemci in Italijani.
Podpora kralja Petra je Titu pomagala, da je lažje vzpostavil oblast v Srbiji jeseni 1944 in je pomenila tudi poguben udarec za Mihailovićeve četnike.
Slovenski partizani in slovenski domobranci
Razglasitev partizanov za Jugoslovansko vojsko v domovini, ki ima zaupanje kralja Petra, je pomenila tudi, da so slovenski partizani prav tako postali del od vseh zaveznikov priznane jugoslovanske vojske v domovini.
Kljub temu so slovenski domobranci še vse do zgodnjih majskih dni leta 1945 naivno pričakovali, da bodo Britanci pregnali Nemce, zasedli Slovenijo, potolkli slovenske partizane in postavili na oblast protikomunistični tabor.
Vodja jugoslovanskih komunističnih partizanov Josip Broz Tito in britanski premier Winston Churchill na srečanju v Neaplju poleti 1944
Britanci pošljejo domobrance v smrt
Do dokončne, a prepozne streznitve na domobransko-protirevolucionarni strani je prišlo šele po tem, ko so Britanci na Koroškem brez slabe vesti slovenske domobrance izročili partizanom oziroma Titovi jugoslovanski vojski ter jih tako poslali v smrt.
Propad mogočne Ogrske
Na današnji dan leta 1526 je v bitki pri Mohaču turška vojska pod poveljstvom sultana Sulejmana Veličastnega premagala vojsko ogrskega kralja Ludvika II., ki je ob umiku utonil v reki.
Madžari ob truplu mrtvega kralja Ludvika II. po bitki pri Mohaču
Po porazu je na Ogrskem izbruhnila državljanska vojna, saj se plemstvo ni moglo zediniti, kdo bo novi kralj. En del plemičev je podpiral Ferdinanda Habsburškega, drugi pa ogrskega plemiča Ivana Zapoljo (izvirno Janos Zapolya), ki je postal kralj na ozemlju Ogrske, ki so ga po bitki v Mohaču zasedli Turki.
Turška osvojitev Budima
Leta 1541 so Turki zasedli prestolnico Budim in Ogrska je bila dokončno razdeljena na tri dele: na turški del in habsburški oziroma avstrijski del ter na Sedmograško, ki je bila pod turško nadoblastjo.
Švedska igralka
Na današnji dan leta 1915 se je rodila švedska filmska igralka Ingrid Bergman.
Odlomek iz filma Casablanca:
Ameriški režiser
Na današnji dan leta 1935 se je rodil ameriški režiser William Friedkin.
Odlomek iz filma Francoska zveza:
Še en ameriški režiser
Na današnji dan leta 1939 se je rodil ameriški režiser Joel Schumacher.
Odlomek iz filma St. Elmo's fire:
Britanski igralec in režiser
Na današnji dan leta 1923 se je rodil britanski igralec in režiser Richard Attenborough.
Ameriški kralj popa
Na današnji dan leta 1958 se je rodil ameriški pevec Michael Jackson.
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Leta 1521 so Turki zasedli Beograd. Mesto ob Savi in Donavi je bilo takrat del Ogrske. Madžari so mesto, v katerem so večinoma živeli Srbi, imenovali Nandorfehervar.
Leta 1533 so španski zavojevalci pod vodstvom Francisca Pizzara ubili inkovskega vladarja Atahualpo, kar je pomenilo konec inkovske države.
Leta 1541 so Turki zasedli ogrsko prestolnico Budim.
Leta 1619 se je rodil francoski gospodarstvenik in državnik Jean Baptiste Colbert, glavni utemeljitelj merkantilizma.
Leta 1632 se je rodil angleški filozof John Locke.
Leta 1831 je Anglež Michael Faraday odkril elektromagnetno indukcijo.
Leta 1885 je Nemec Gottlieb Daimler patentiral prvi motocikel z motorjem na notranje izgorevanje, ki mu je nadel ime reitwagen.
Leta 1898 je bilo ustanovljeno gumarsko podjetje Goodyear.
Leta 1936 se je rodil ameriški politik John McCain.
Leta 1938 se je rodil ameriški igralec Elliott Gould.
Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna vstaja proti Nemcem.
Leta 1945 so ameriške oborožene sile začele zasedati Japonsko.
Leta 1949 je Sovjetska zveza v Kazahstanu preizkusila svojo prvo atomsko bombo.
Leta 1959 se je rodila ameriška igralka Rebecca De Mornay.
Leta 1991 je sovjetski parlament zamrznil bančne račune Komunistične partije Sovjetske zveze pod obtožbo, da je bila vmešana v poskus državnega udara.
Leta 2005 je orkan Katrina v ZDA zahteval skoraj dva tisoč žrtev in povzročil ogromno škodo.
