Petek, 30. 6. 2017, 4.15
7 let, 1 mesec
NA DANAŠNJI DAN
To je bila noč dolgih nožev
Na današnji dan leta 1934 se je začela tako imenovana noč dolgih nožev, ko je Adolf Hitler obračunal s svojimi političnimi nasprotniki.
Noč dolgih nožev (izvirno Nacht der langen Messer) je trajala do 2. julija. V tem času so pripadniki SS po uradnih podatkih umorili 85 ljudi, po neuradnih od 150 do 200.
Röhm želi še socialistično revolucijo
V noči dolgih nožev (ime malce zavaja, saj ne gre za dogodke ene noči, ampak za večdnevne dogodke) je Hitler med drugim obračunal z vodjo SA Ernstom Röhmom in njegovimi tesnimi sodelavci. Svojeglavi in kljubovalni Röhm je bil zagovornik socialističnega krila znotraj nacistične stranke in je zahteval, da po nacionalistični revoluciji, ki se je zgodila s Hitlerjevim prevzemom oblasti, nastopi tudi socialistična.
Ker je njegov SA štel skoraj štiri milijone mož, je bil Röhm realna grožnja za Hitlerja, ki je sklenil zavezništvo s (pruskimi) generali. Ti so prav tako nasprotovali Röhmu, saj so njegovo SA imeli za konkurenco nemški redni vojski, v kateri so imeli pruski generali glavno besedo.
Ernst Röhm (v sredini), obkrožen s pripadniki SA. SA je nastala iz prostovoljnih oddelkov (Freikorps), ki so po prvi svetovni vojni nasilno zatirali komunistične vstaje v Nemčiji. Pripadniki SA so po zgledu nemških cesarskih vojakov v nemških afriških kolonijah nosili rjave srajce (zato tudi vzdevek rjavosrajčniki).
SA postane moteča za Hitlerjeve privržence
Po Hitlerjevem prevzemu oblasti leta 1933 so tudi številni podporniki nacistov pripadnike SA (kratica za Sturmabteilung, to je napadalni oddelek nacistične stranke NSDAP), ki so bili znani po svojem nasilništvu in uličnih pretepih, začeli jemati kot motnjo novi nacistični oblasti.
Številni so imeli SA tudi za preveč homoseksualno. Röhm je bil namreč odkrit homoseksualec, enega od vodij SA, ki so ga umorili v noči dolgih nožev, pa naj bi esesovci v času aretacije našli v postelji z 18-letnim mladeničem.
Obračun s Strasserjem
Hitler je v noči dolgih nožev obračunal tudi z Gregorjem Strasserjem, vodjo tako imenovanih strasserjancev, pripadnikov delavsko usmerjenega krila nacistične stranke, ki so zagovarjali antisemitizem kot boj proti judovskemu kapitalizmu, medtem ko je krog okoli Hitlerja zagovarjal antisemitizem v obliki rasističnega protijudovstva.
Gregor Strasser (levo) in Hermann Göring. Medtem ko je bil Göring zvest Hitlerjev sodelavec, se je Strasser sprl s Hitlerjem. To je bil tudi razlog, da so ga umorili v noči dolgih nožev. Strasser je bil dolga leta vodja propagande in glavni organizator nacistične stranke, arhitekt strankinega vzpona iz majhne stranke na jugu Nemčije v številčno močno vsenemško stranko.
Noč dolgih nožev usodna tudi za zadnjega kanclerja weimarske republike
Pripadniki SS, ki sta jih vodila Heinrich Himmler in Reinhard Heydrich, so se lotili tudi nenacističnih politikov. Tako so med drugim umorili nekdanjega konservativnega kanclerja Kurta von Schleicherja, ki ga je Hitler štel za svojega tekmeca.
Hitlerjevo osebno maščevanje za zatrtje puča leta 1923
V noči dolgih nožev je Hitler poravnal tudi osebne račune. Umoriti je namreč dal tudi viteza Gustava von Kahra, ki je kot bavarski ministrski predsednik s silo zadušil Hitlerjev poskus nacističnega puča v Münchnu leta 1923.
General in politik Kurt von Schleicher je bil zadnji kancler weimarske republike. Po njegovem odstopu je oblast prevzel Adolf Hitler in uvedel nacistično diktaturo.
Hitler po noči dolgih nožev doseže popolno oblast
Potem ko je Hitler že kmalu po prevzemu oblasti leta 1933 obračunal s komunisti in socialdemokrati, je v noči dolgih nožev utrdil svojo oblast tudi na desnici oziroma znotraj nacistične stranke.
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Leta 1810 se je rodil slovenski pesnik Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras), veliki zagovornik ilirizma. Vraz je tudi avtor slovenskega imena za spodnještajerski Marburg – Maribor. Prej so Slovenci Marburg/Maribor imenovali Marprk ali Marprog.
Leta 1859 je francoski akrobat Charles Blondin po napeti vrvi prečkal Niagarske slapove.
Leta 1889 so v Ljubljani odkrili spomenik Valentinu Vodniku kiparja Alojza Gangla. To je bil prvi slovenski javni spomenik.
Leta 1908 je ob sibirski reki Tunguska treščilo neznano vesoljsko telo, najverjetneje komet ali kamnit asteroid.
Leta 1937 je v Londonu začela delovati prva telefonska številka za klic v sili - 999.
Leta 1947 se je rodil slovenski pravnik in politik Ciril Ribičič.
Leta 1959 se je rodil ameriški igralec Vincent D'Onofrio.
Leta 1966 se je rodil ameriški boksar Mike Tyson.
Leta 1971 se je zaradi slabega ventila zadušila celotna posadka Sojuza 11, ki so jo sestavljali trije sovjetski kozmonavti.
Leta 1985 se je rodil ameriški plavalec Michael Phelps.
Leta 1996 je v finalu evropskega prvenstva na stadionu Wembley Nemčija z 2:1 po podaljšku premagala Češko.
Leta 2002 je Brazilija osvojila peti naslov svetovnega nogometnega prvaka, potem ko je v Jokohami premagala Nemčijo z 2:0.
2