Petek, 15. 9. 2017, 3.53
6 let, 6 mesecev
Je svet tik pred novim vesoljnim finančnim potopom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,65
1
Na današnji dan leta 2008 je propadla takrat četrta največja ameriška banka Lehman Brothers. To je bil usodni 15. september, črni ponedeljek, ki je zamajal svet. Se lahko to še enkrat ponovi?
Na začetku se dan, ko je šla v stečaj 158 let delujoča investicijska banka Lehman Brothers, ni zdel usoden. Svet je začela boleti glava šele čez nekaj tednov, ko je propad banke sprožil domino učinek in je padlo medsebojno zaupanje na finančnem trgu.
Po svetu se je razdivjala finančna kriza, ki je močno udarila tudi po Evropi in Sloveniji.
Vsekakor stečaj Lehman Brothers ni vzrok svetovne finančne krize, ampak posledica. Naglavni greh je bil nepremičninski balon oziroma mehurček v ZDA. Banke so namreč v času nizkih obresti po letu 2000 hipotekarna posojila dajale ljudem, ki si hiš niso mogli privoščiti.
Težave so nastale, ko je začela rasti inflacija, saj so morale centralne banke dvigniti obrestne mere in zmanjšati količino denarja na trgu. In ko so storile to, je nepremičninski mehurček počil.
Številni ljudje, ki so prej jemali posojila, jih zdaj zaradi višjih obrestnih mer niso mogli več vračati. Zato so jim banke zaplenile hiše in jih prodale na trgu. Ker pa cena prodanih hiš ni bila tako visoka, kot so banke predvidevale, so imele izgube tudi banke. Tudi Lehman Brothers je zašel v težave zaradi velike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi hipotek.
Reševanje bank z denarjem davkoplačevalcev
Katastrofalni učinki propada Lehman Brothers je potem sprožil večji poseg držav v reševanje bank – oktobra istega leta so v ZDA potrdili 700 milijard ameriških dolarjev vreden sveženj pomoči bankam, sledili so jim tudi v Nemčiji, Franciji, na Japonskem …
Uslužbenec propadle banke Lehman Brothers, ki zapušča poslopje banke po njenem bankrotu.
Evrska kriza
V Evropski uniji se je svetovna finančna kriza pokazala tudi kot evrska kriza. Številne države, zlasti na jugu Evrope, so se znašle na kolenih, zaradi česar je morala priskočiti na pomoč EU. Milijardno pomoč so dobile Irska, Portugalska in Grčija, sledili sta Španija in Ciper. Zunaj EU je kriza stisnila v kot tudi Islandijo.
Zlasti Grčija je postala simbol evrske krize. Svetovna finančna kriza je razkrila vse napake države ob Egejskem morju: prenapihnjen javni sektor, davčne utaje, šibko in premalo izvozno usmerjeno gospodarstvo …
Evrska kriza je (bila) najgloblja v Grčiji.
Sever za varčevanje, jug proti
Evropska unija se je razklala na severne države na čelu z Nemčijo, ki so terjale zategovanje pasu, in na prezadolžene južne države, kjer je večina javnosti nasprotovala varčevalni politiki in zahtevala od drugih članic, da solidarno prevzamejo del njihovega dolžniškega bremena.
Nemška kanclerka Angela Merkel in njen finančni minister Wolfgang Schäuble sta postala simbola stroge proračunske politike kot načina reševanja finančne krize.
Politični viharji v ZDA
Finančna kriza je zamajala tudi ustaljena politična razmerja moči v posameznih državah. Finančna kriza je tako leta 2008 pomagala demokratu Baracku Obami, da je zmagal na volitvah in postal prvi temnopolti predsednik ZDA.
ZDA sicer potem niso zdrsnile v socializem, kot so pred volitvami strašili republikanci, je pa prišlo do vzpona levičarskih gibanj, kot je bilo Okupirajmo Wall Street (Occupy Wall Street), ki se je razmahnilo leta 2011.
Reševanje bank z denarjem davkoplačevalcev je v ZDA sprožilo proteste, kot je bil Okupirajmo Wall Street. Nastala je priljubljena delitev na odstotek superbogatih in ljudstvo 99 odstotkov.
Slova Sarkozyja, vzpon populizma v Italiji
V Franciji je gospodarska kriza leta 2012 spodnesla konservativca Nicolasa Sarkozyja in prinesla v Elizejsko palačo socialista Francoisa Hollanda, ki je veliko obljubljal, a potem neslavno propadel.
V Italiji je veliko podpore dobilo populistično Gibanje petih zvezdic, ki ga vodi nekdanji televizijski komik Beppe Grillo. V Španiji se je okrepilo levičarsko gibanje Podemos.
Vzpon komika Beppeja Grille je bil napoved razmaha populističnih gibanja na stari celini.
Grška dramatična kriza
Najbolj pa se je politični cunami razdivjal po grški politični sceni: nekdaj vsemogočna socialistična stranka Pasok je pristala na obrobju z nekaj odstotki podpore, na drugi strani se je vse bolj krepila radikalno levičarska stranka Siriza pod vodstvom Aleksisa Ciprasa.
Siriza se je januarja 2015 po predčasnih volitvah celo povzpela na oblast in od Evrope zahtevala novo denarno pomoč, brez da bi izpeljala od osovražene trojke (ECB, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija) predpisane reforme.
Aleksis Cipras je postal v času krize za številne Grke veliki up, ki bo rešil državo in ji vrnil blaginjo. Prišel je na oblast, a mu velikih upov sodržavljanov ni uspelo uresničiti.
Ciprasova kapitulacija v Bruslju
Začelo se je merjenje moči med Grčijo in večino preostalih članic EU, ki ga je država ob Egejskem morju julija 2015 s tako imenovano Ciprasovo kapitulacijo v Bruslju izgubila. Cipras je moral začeti izvajati politiko, kot so jo grške vlade pred njegovim prihodom na oblast.
Nizke obresti in zalivanje finančnih trgov z denarjem
Poleg finančne sanacije bančnega sistema se je EU na čelu z ECB s krizo spopadla z zniževanjem ključne obrestne mere in od marca 2015 tudi s tako imenovanim kvantitativnim sproščanjem, to je povečanjem količine denarja v obtoku s tako imenovanim tiskanjem denarja.
Guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je krizo reševal s politiko poceni denarja (nižanje obrestnih mer) in ukrepi, ki so bili v korist južnih članic EU, kot je njegova domovina Italija. Zato si je zlasti v Nemčiji nakopal veliko kritikov. Ko je Draghi znižal ključno obrestno mero skoraj do ničle, je od marca 2015 ECB začel reševati krizo tudi s povečevanjem količine denarja s kupovanjem obveznic (kvantitativno sproščanje).
Politiko kvantitativnega sproščanja so že pred ECB izvajale ameriške Zvezne rezerve. Večina svežega denarja se je v ZDA prelila na borze, zaradi česar se je dvignila cena delnic.
Okrevanje gospodarstev
Zdaj se zdi, da zahodna gospodarstva na podlagi politike povečevanja količine denarja v obtoku in tudi zaradi blagodejnih učinkov zniževanja cen nafte od leta 2014 naprej okrevajo in da so leta krize za nami.
Nova finančna kriza?
A vedno se tudi slišijo svarila, da je to le zatišje pred viharjem in da bo Zahod prej ali slej stresla nova finančna kriza.
Svetovna finančna kriza se seveda ni izognila Sloveniji. Z vso močjo je udarila leta 2009, ko se je gospodarstvo skrčilo za skoraj osem odstotkov. Sledila so leta nihanja (1,2-odstotni dvig BDP leta 2010, 2,7-odstotni padec leta 2012). Od leta 2014 naprej gospodarstvo ni več v recesiji.
Nasedle naložbe in bančna luknja
Posledica finančne krize je bančna luknja - ta ima korenine v obdobju poceni evrov pred krizo, ko je prišlo do bančne objestnosti pri dajanju kreditov.
Ko se je obdobje poceni evra s krizo končalo, pa so ostale nasedle naložbe in nasedli poskusi menedžerskih prevzemov podjetij – senčna plat predkrizne zlate dobe. Veliko slovenskih podjetij je zato v zadnjih letih prišlo v tuje roke.
Zahteve po privatizaciji slovenskih podjetij
Za nameček Slovenija ni bila več monetarno suverena, zaradi česar je način reševanja krize v veliki meri narekoval Bruselj, tudi z zahtevami po privatizaciji podjetij.
Nemirne slovenske politične vode
Nestabilen je bil tudi politični prostor. Leta 2011 so po padcu vlade Boruta Pahorja slovenski volivci šli na predčasne volitve, na katerih je zmagala Pozitivna Slovenija ljubljanskega župana Zorana Jankovića, a je vlado uspelo sestaviti drugouvrščeni SDS Janeza Janše.
Janševa vlada, ki se je tudi zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ta je ujezil zaposlene v javnem sektorju, soočila s tako imenovanimi vseslovenskimi ljudskimi vstajami, je zaradi poročila KPK o premoženjskem stanju predsednikov strank padla leta 2013.
Po prvi ženski na oblast pride novi obraz
Na slovenski premierski stolček je s konstruktivno nezaupnico prišla prva ženska – Alenka Bratušek. A tudi vlada Bratuškove ni bila dolgotrajna. Zaradi razkola v Pozitivni Sloveniji so šli slovenski volivci poleti 2014 na nove predčasne volitve, na katerih je zmagal novi obraz Miro Cerar s svojo stranko.
1