SiolNET. Siol Plus Kolumne
6,62

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Žiga Turk: Vrnitev zahojenih

6,62

termometer

Žiga Turk
Foto: Klemen Korenjak

Zahod intelektualno vre. Ne v čitalnicah in salonih, vre na blogih in na YouTubu. Ne prekipeva od naprednosti, ampak od nazadnjaštva. Za to se kaže, da niti ni tako napačno, kot nam zveni ta beseda.

Obstajajo vsaj tri skupine intelektualcev, akademikov in političnih komentatorjev, ki stojijo zunaj družboslovnega in filozofskega konsenza, ki se je na univerzah in v medijih oblikoval po drugi svetovni vojni ter po koncu hladne vojne zavzel skoraj vse katedre in stare medije na tem področju.

  • Jonathan Haidt, ki ga poznamo po knjigi Pravičniški um, je pred leti ustanovil heterodoksno akademijo. Njen cilj je promovirati pluralnost in dialog v akademski skupnosti, za katero sicer napredni liberalec Haidt ugotavlja, da trpi zaradi praktičnega monopola ene ideologije in pogleda na svet.
  • Jordan Peterson je eno do najbolj prepoznavnih imen "intelektualnega temnega spleta", v katerega spadajo še Nikolas Nassim Thaleb, Sam Harris, Eric Weinstein, Dave Rubin, Ben Shapiro, Stephen Pinker in drugi. Gospodje stojijo praviloma tudi zunaj institucij, ki jih je zasedel konsenz. Svoj diskurz so postavili na spletu.
  • Tretja skupna je "temno razsvetljenstvo", ki odkrito postavlja pod vprašaj nekatere aksiome razsvetljenstva.
državni zbor parlament Siol Plus Demokratični socializem pred vrati

Skupno vsem je, da razsvetljenstvo razumejo kot proces, ne kot stanje. Peterson v knjigi 12 pravil za življenje (vir) zapiše, da "razsvetljenih ni. So samo taki, ki iščejo več razsvetlitve." Našteta intelektualna opozicija odpira politično nekorektna vprašanja, ki rušijo dogme, na katerih sloni napredni intelektualni konsenz ter tako leva kot tudi desna sodobna politika.

Če bi bistvo "temnega spleta" strnili v en stavek, bi ta bil, da biologija, genetika in evolucijska psihologija potrjujejo to, kar smo nekoč imeli za samoumevno. In kar je razsvetljenstvo postavilo pod vprašaj, dekonstruiralo in poskušalo zanikati. Npr. razlike med ljudmi, razlike med moškimi in ženskami, koncept plemena ali naroda, hierarhije v družbi, spoštovanje življenja in smrti, vero v Boga …

Kaj je prav in kaj je narobe, kaj je naravno in kaj ni naravno, smo v neki obliki prinesli seboj na svet. Človek se ne rodi kot nepopisan list. Koliko lahko filozofi poleg razlaganja sveta tega tudi spreminjajo, je omejeno s tem, v kar smo rojeni. Intelektualni družbeni inženiring je omejen s človekovim bistvom, zato jih tisti intelektualci, ki jim je Karl Marx razširil mandat na spreminjanje sveta, ne marajo.

Razsvetljenska ideja moči človekovega razuma, prignana do skrajnosti, v kateri razen razuma nima pravice do obstoja nič drugega, je privedla do idej, da lahko učinkovit družbeni red intelektualno začrtamo. Nemogoči cilji terjajo neomejena sredstva. Nemogoče ureditve družbe terjajo neomejeno nasilje nad ljudmi. To se je z nacizmom in komunizmom v prejšnjem stoletju lepo pokazalo. Nemogoči znanstveni projekti – npr. kako razložiti človeka in družbo brez upoštevanja stotin milijonov let razvoja moralnih instinktov – tudi terjajo neomejena sredstva in neomejen čas. V vedah, ki teorij ne morejo preverjati v naravi, je zmotno izhodišče lahko trajnosten vir raziskovalnih vprašanj in financiranja nekaterih vej znanosti.

Vlada. Siol Plus Žiga Turk: Ustavna manjšina za veliko koalicijo

Rehabilitacija konservativizma

Dogaja se torej rehabilitacija konservativne misli, prepričanja, da je nekaj dragocenega v tem, kakšne so bile stvari nekoč, kako smo jih počeli, kako smo se organizirali, v kaj smo verjeli – tudi če ne vemo, zakaj je tako, in tudi če se zdi neumno. Ta rehabilitacija se ne dogaja skozi priseganje na božjo besedo v svetih knjigah, se ne dogaja z argumentom, da je to pač naravno, se ne dogaja z argumentom, da tako pač je, ampak skozi izsledke znanosti in z uporabo znanstvenih metod. Znanost za marsikaj pojasni, zakaj je tako že ves čas. In svetuje previdnost, da bi se odpovedali neracionalnostim, ki jih še ne znamo pojasniti.

"Če se zdi nekaj neracionalno, pa se tega držimo že tisočletja, potem bi kazalo premisliti o definiciji racionalnosti," pravi Nikolas Taleb (vir). Človeštvo svari pred vsem tistim, za kar niti ne vemo, da ne vemo, torej pred neznanim neznanim.

Peterson "neznanemu neznanemu" pravi kaos. V svoji prvi knjigi (vir) zapiše: "Nekaj, česar ne vidimo, nas varuje pred nečem, česar ne razumemo. Tisto, česar ne razumemo, je kaos. Tisto, česar ne vidimo, je kultura." Petersonova kultura ni domislek intelektualcev, je tisto, kar nas je milijone let ohranilo pri življenju in kar je civilizacija prevedla v svoje mite, vero, arhetipske zgodbe. Domoljubci, "deplorables" in drugi zahojeni Nazadnjaki niso v zmoti.

Natanko tisto, kar Peterson najde v jungovskih arhetpih, Haidt najde v moralnih temeljih in Taleb v matematiki verjetnosti dogodkov v debelem repu nemogočega. Če v zvezi s človekom in družbo kaj velja, če družboslovna znanost kaj novega odkrije, potem mora biti to odmev nečesa, kar so vedeli že klasiki, pravi Taleb. Ljudje se v 2.000 letih niso bistveno spremenili in družba tudi ne.

Levo družboslovje je naravoslovju in tehniki ugrabilo pozitiven pomen besede napredno. Nova tehnika je boljša od stare, je naprednejša. Nova teorija v naravoslovju je naprednejša od stare, saj bolje napoveduje dogajanje v naravi. Koliko bolje, se da izmeriti. Da je nekaj naprednega v humanistiki, družbenih vedah ali politiki, pa je prej opozorilo za previdnost kot pa nekaj samoumevno dobrega. To kaže imeti v mislih zdaj, ko bi napredne sile sestavljale vlado.

s Siol Plus Žiga Turk: Harry Potter in Martin Krpan gresta na volitve

Mačke

"Zame so mačke manifestacija narave, manifestacija Biti, v njeni skoraj čisti obliki. Še več, mačke so oblika Biti, ki gleda na ljudi in jih odobrava," zapiše Peterson. Kdor ima doma mačko, bo morda začutil vso globino tega citata. Začutil, ne razumel. Prek mačk se lahko za hip zazremo v neznano neznano. Ne po naključju so bile mačke v starem Egiptu svete živali.

Ne po naključju se dvanajst pravil iz Petersonove knjige bere skoraj tako kot nauki naših starih staršev. Koga niso silili, da pospravi sobo? Komu od nas niso povedali, da nered v sobi pomeni nered v glavi? Zdaj, ko se bliža konec šolskega leta, je Petersonovih 12 pravil za življenje lepo darilo za dober uspeh v šoli. In še boljše za slabšega.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Komentarji

23

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • nov / 16.06.2018. ob 09:08 +9 - 1

    Ko ne veš kako naprej je najboljša bergla v veri in preteklosti. Nanjo se fino opreš in vse je lažje. Malo zamižiš pa gre. Nazadbjaštvo se pojavi kadar "levi" nimajo odgovora kako naprej, "desni" pa se uprejo na tradicijo, vero, boga. Pa smo tam. In zato se na spletu - ker jih drugače ne bi založili kar tako v kaki publikaciji - pojavijo "intelektualci" vseh vetrov. In seveda starši oblikujemo svoje otroke, da delajo enake napake kot mi ali pač ne.

    +9 - 1
  • gaber / 16.06.2018. ob 12:00 +6 - 1

    Čisto nobene potrebe za razvitega človeka ni, da bi se začeli spet zatekati v neke mistike in bogove. In po mojem, ni nobene potreba po spreminjaju pomena besed - zahojenost je še vedno (in bo tudi v prihodnosti) zahojenost. V ne-dobrem pomenu besede.

    +6 - 1
  • gaber / 16.06.2018. ob 11:59 +5 - 1

    Nič ni novega v romatiziranju preteklosti. Tako da, brezskrbi, ne vi, ne temačni intelektualci ne odkrivate nič novega. In glede na to, da večina vseh kazalcev kaže, da gre človeštvu vedno bolje, mislim, da lahko torej s precejšnjo gotovostjo trdimo, da včasih pač ni bilo bolje. Strinjam se, da je sedaj, ko je za materialno dobrobit skoraj dobro poskrbljeno, čas, da se bolj posvetimo medčloveškim odnosom in Človeku.

    +5 - 1
delitve: 32
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin