Sreda, 12. 12. 2018, 14.44
6 let
Miha Mazzini: Zakaj je zmagal Roman Leljak?
Občinske volitve so pri nas še posebej pomembne, ker so še znotraj dosega našega obzorja - z državo so se vedno ukvarjali tuji gospodarji, ampak v svojem kraju pa smo mi gospodar.
V javnosti tako vlada silno začudenje, kako so občani Radenc lahko v Romanu Leljaku, človeku s kriminalno preteklostjo in bankrotirano sedanjostjo, videli pravega župana, ki bo skrbel za njihove skupne interese (za kratek opis Leljakove preteklosti preberite prejšnjo kolumno).
Zato sem jih prosil za sodelovanje, jim prisluhnil (sporočila, e-pošta, telefoni, omrežje) in njihove razlage zbral v širšo sliko. Ugotovil sem, da so prvi pri nas krenili v korak z zahodnim svetom in Sloveniji pokazali eno od možnih poti, kamor jim lahko sledimo.
Radenci in dohodnina
Radenci so majhna občina z negativnim prirastkom, od slovenskega povprečja so starejši, z manj zaposlenimi, več nezaposlenimi, z nižjo plačo in več prejemniki socialne pomoči (vir). Podatki so torej slabi in če bi bila občina daleč od meje, bi bili verjetno strašni, tako pa se precej ljudi vozi na delo v Avstrijo in s tem rešuje sebe in svoje.
Ker pa morajo doplačati razliko pri dohodnini, že leta teče boj, da bi postali izjeme in ne bi plačevali toliko davka kot vsi drugi Slovenci. Kot pravijo: "Zakaj bi Republika Slovenija živela na moj račun [...] Čeprav od naše države ne zahtevam ničesar, samo družino imam tukaj in se pač čez vikend vračam k njej???" Po domače povedano, otroci so v vrtcu in šoli, če je treba pri zdravniku, vozijo se po cestah in hodijo po pločnikih, kar so nam podarili Avstrijci.
V krajih zunaj Ljubljane načeloma državo tako ali tako pojmujejo kot oviro in nadloge, zdi pa se mi, da je ta občutek v Radencih še posebej močan.
Naključno je predlog novega zakona o dohodnini padel v državnem zboru 28. novembra (vir), občinske volitve pa so bile 2. decembra. Zna biti, da so v Radencih to doumeli kot njim namenjeno klofuto.
Predvolilni boj
Branje predvolilnega letaka in poslušanje soočenj me je pustilo začudenega.
Začne se običajno, z obljubami asfalta, vključno s kar tremi krožišči, lepo urejenimi, s tremi srci na sredini. "Hübsch", kot bi rekli sosedi.
Krepko je poudarjena obljuba, da bo župan svojo plačo namenil osnovnima šolama Kapela in Radenci, kar jim bo prineslo "več kot 120 tisoč evrov v štirih letih". Hm, glede na to, da je Leljak v osebnem stečaju (in to ve!), šoli teh jurjev ne bosta videli.
Temeljni očitek prejšnji oblasti je: "Zelo malo smo pridobili evropskih sredstev". Preverka pokaže, da so Radenci v tem med najboljšimi v Sloveniji, 706,6 evra na prebivalca (vir) - Ljubljana jih dobi le 231,7 evra, podobno turistični Bled le 6,1 evra, obstajajo pa tudi občine, ki ne dobijo nič.
Debata se je vedno bolj pomikala v evropska sredstva, ki bodo končno začela prihajati in Leljak je omenil Erasmus fond, iz katerega bodo črpali denar za gradnjo. Internet sicer pravi, da je Erasmus namenjen čisto nečemu drugemu, a pustimo zdaj malenkosti. Ker bo EU vse plačevala, bo proračun občine šel za druge namene (hm?).
Nekaj Leljakovih volivcev mi je zaupalo, da jih bo novi župan podprl pri spremembi zakona o dohodnini. Mogoče se motim, a mislil sem, da župan nima kaj dosti z državnim zakonom.
Očitno je kandidat vsakemu obljubil vse, kar ni tako neobičajno. Ljudje mu pišejo na Facebook, če jim bo asfaltiral dovoz do hiše in on takoj potrdi. Kaj je obljubil lokalnim podjetnikom, bomo pa še videli.
Presenetil pa me je način, s katerim so obljube sprejeli. Nihče ni preverjal ničesar. Prav tako tudi Leljak ni deloval dobro pripravljeno (Erasmus?!?), marveč je govoril, kar mu je padlo na pamet, a izkušeno tekoče.
Torej Leljakova izvolitev ni stvar razuma, marveč srca. Stvar vere. Saj veste, "verujem, četudi je nesmiselno."
Kot je zapisala neka gospa: "Mogoče je komu kaj ukradel, a meni ni nič. Zato sem ga volila."
Zaporna kazen in preteklost sta mu pomagali pri volivcih, predvsem mlajših.
Ideologija
Leljaka sem videl samo enkrat, pred davnimi leti. Tromostovje je bilo še odprto za promet. Pripeljal se je s svojim rdečim športnim avtomobilom in ga parkiral točno pred Prešernov spomenik. Stopil je iz njega, pustil vrata odprta, in se naslonil ob streho. Tako je stal in stal in pustil, da so ga mimoidoči občudovali. Napajal se je z občudovanjem, kot se električni aparat napaja iz vtičnice.
Menim, da ni človek ideologije. A življenje ga je usmerilo na področja, kjer žanje popolno občudovanje (četudi brez avta). Trenutno na Hrvaškem, kjer se vzpenja desnica, prodaja tisto, kar določeni ljudje želijo slišati: saj veste, v slogu: Jasenovac je bil zdravilišče, Ustaši so človekoljubi itd.
Tako pač človek, ki bi mu rubili večino tega, kar bi dobil na bančni račun, lahko udobno živi in potuje po svetu, saj se nahaja v okolju gotovinskega plačevanja.
Zapor
Zaporna kazen in preteklost sta mu pomagali pri volivcih, predvsem mlajših: "Več pizdarij daš skoz, bolj si žilav ... Zato so taki ljudje bolj sposobni in se spustijo v vsak posel, ker ga tudi obvladajo ..."
Nekaj volivcev ga je občudovalo zaradi hiše in avta, kljub blokadi, češ, ta se znajde, ta vse "zrihta", ta je naš.
Sovražnica država
Med spraševanjem se je name vsulo tudi obilje sovražne pošte, češ, da sem komunistični izmeček. O komunistih in naših sem slišal toliko, kot bi to kolumno pisal leta 1943.
Radenčani zamerijo komunistom mnogo stvari: uničili so bivši sijaj mesta, ga razprodali tujcem, uničili industrijo, domačini nimajo v lasti ničesar, delati morajo v Avstriji itd., itd. Kar na prvi pogled nima veliko zveze s komunisti, bolj z globalizacijo in neoliberalizmom. Pravzaprav bi komunistom lahko očitali le, da so propadli.
S komunistom izmenljiva psovka je "član SD", in če bi bil med vodilnimi v tej stranki, bi se resno vprašal, kaj so počeli v Radencih, da jih sovražijo do obisti. Četudi, vse stranke se jim zdijo del državne zarote, zato je Leljak tako poudarjal, da je neodvisni kandidat. Vsekakor je svet kot komunistično zaroto in pokvarjeno ter korumpirano pravosodje lansiral Janez Janša, kar je Leljak prevzel, ne da bi omenjal vzornika.
Ko smo že ravno pri SDS, eno dobro besedo pa imajo zanje, boj proti migrantom (oster boj proti tujim delavcem in zaprte meje pač znajo ceniti ljudje, ki so zaposleni v Avstriji).
"Raje smo glasovali za 'kriminalca' Leljaka kot za to lopovsko SD, v kateri so še večji kriminalci in so več pokradli in poneverili 1000-krat kot g. Roman Leljak."
"Naj rajši Radenci propadejo, kot pa SD vlada."
Mesto : vas
Radenci niso prav veliko mesto, občina pa obsega tudi nekaj vasi v okolici. Če greste po volitvah pogledat razne lokalne spletne skupine, vaščani sprašujejo, kdaj gredo klat meščane. Hec, porečete, a nisem povsem prepričan.
Kar nekaj sogovornikov mi je omenilo, da je Leljak spretno izkoriščal vedno prisotno napetost med mestom in vasjo.
Če povzamem duševni zemljevid: občina je otok sredi komunistične strahovlade, mesto Radenci pa polno njihovih agentov. Čas je, da nekdo naredi red, kar sem slišal največkrat.
Leljak je teorijo osamljenega otoka sredi zarote redno podpiral: hoče zapustiti občino in priti v Avstralijo, pa ga onemogočijo, zapelje se naokrog in ga ustavijo zaradi prehitre vožnje itd.
Temeljni očitek prejšnji oblasti je: "Zelo malo smo pridobili evropskih sredstev." Preverka pokaže, da so Radenci v tem med najboljšimi v Sloveniji.
Drobtinice
Volivci hvalijo dejstvo, da ni pretirano izobražen in da zna govoriti navadnemu človeku umljivo. Prav tako so veseli, da ni kak kulturnik (čeprav je dolgo imel status samostojnega kulturnega delavca). Sprašujejo se, "gdo" bi bil bolj primeren od njega.
Javno dobro
Občani so mi naštevali znake propada (park, kopališče ...), ki jih lahko damo pod skupni imenovalec: gre za prostore srečavanja, za javen prostor, javno dobro. Župani, ki tovrstne lokacije zanemarijo, s tem režejo povezovalne niti skupnosti, ki nazadnje razpade v paranojo.
Za obnovitev javnega dobrega so torej zadolžili človeka, katerega glavna referenca je, da je dobro poskrbel zase.
Stara slava
Kot Trump je tudi Leljak obljubljal povrnitev stare slave Radencem. Tu se bo znašel v navzkrižju, saj so po okoliških vaseh turisti pojmovani kot del mesta in jih ne marajo.
Čeprav ... Na družbenih omrežjih ljubiteljev ustaštva je zavela vesela novica, da so dobili prvega ustaškega župana. Država NDH je do sedaj obstajala v spominu in literaturi, občutek pa imam, da Radence vsaj nekateri pojmujejo kot njeno prvo novo utelesitev. Mogoče pa bodo prišli na oddih? Mogoče na kakšno zborovanje?
Paranoja
Paranoičen občutek izoliranosti, ki ga bo prekinil populistični Mojzes in jih povedel v obljubljeno deželo, komunistična zarota, ki jih onemogoča, da bi človeka vredno zaživeli - kako so občani Radenc prišli v tako stanje? Tu bi bilo nujno terensko delo, ko se antropolog ali psihoterapevt usede s človekom in posluša njegovo življenjsko zgodbo. Kaj vse se mu je nabralo, da se je frustracija tako nakopičila?
Radenci po mnenju vseh, Leljakovih volivcev in nasprotnikov, zadnja desetletja propadajo. A kaj je bila tista pregovorna slamica, ki je svet spremenila v zaroto? To je tema vsaj za kak magisterij, če ne doktorat.
V korak s trendi
Mogoče pa tole: Globalizacija, neokapitalizem, robotizacija, avtomatizacija ..., predvsem pa občutek zatona zahodne civilizacije, odsotnost smisla, ki ga potrošništvo ne more nadomestiti, občutek nemoči in zapuščenosti, vedno večja frustracija nad tem, kaj vse so nam obljubljali in kaj smo dobili, išče rešitev in/ali vodjo. V Ameriki Trump, v Italiji Salvini, v Franciji pravi kmečki upor, ki je za sedaj še brez vodje in programa, le izbruh jeze, pri nas pa je prva krenila na to pot občina Radenci.
Čeprav gre za občino, ki ji EU daje denar in Avstrija delo, smo ljudje čudna bitja, ki se hranimo tudi s pozornostjo in smislom, česar v Radencih primanjkuje. Leljakove obljube so bile dežne kaplje v puščavi in ravno tako veliko jih je tudi bilo. Zdaj bomo pa videli, kaj bo zraslo.
74