SiolNET. Siol Plus Kolumne
Veronika Podgoršek
Veronika Podgoršek
O kolumnistu
1,60

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vzel/-a ti bom otroka!

1,60

termometer

Lep in konstruktiven pogovor, strinjanje, skupni dogovori glede otrok, delovanje v dobro otrok itd. so po razvezi le redko zares prisotni.

Predvsem so prisotni pri parih, kjer sta se za razvezo oziroma razhod odločila oba in bila oba z odločitvijo pomirjena, saj sta si tega želela.

Skoraj vsak človek razumsko ve, kaj bi bilo dobro in kaj bi bilo prav, če se zgodi razhod, a kaj, ko prevladajo čustva. Skoraj vsak človek razumsko ve, kaj bi bilo dobro in kaj bi bilo prav, če se zgodi razhod, a kaj, ko prevladajo čustva. Foto: Thinkstock

Takih razhodov je izredno, izredno malo

Večina je takih, kjer je le en partner sprejel odločitev, čeprav sta bila v odnosu nezadovoljna oba, ali takih, kjer si je eden odnos želel končati, drugi pa ne. V teh primerih parov, ki delujejo v dobro otrok, skoraj ni. Tisti, ki so bili zapuščeni, čeprav so si razhoda tudi sami želeli, v mnogo primerih postanejo jezni na tistega, ki je zvezo končal, ker je to zares storil. Tudi v teh primerih je delovanje v dobro otrok skoraj nično. Lahko bi rekli, da je celo negativno, ne nično.  

Skoraj vsak človek razumsko ve, kaj bi bilo dobro in kaj bi bilo prav, če se zgodi razhod, a kaj, ko prevladajo čustva. Negativna, maščevalna čustva. Posameznik je kot začaran in ob tem začne svoj brutalni pohod na nekdanjega partnerja ali partnerico. Ob tem seveda povsem pozabi na otroka oz. otroke.

Grdo govorjenje o drugem staršu

O tem sem že pisala v eni izmed kolumn, pa vendar naj ponovno poudarim, da prav noben otrok ne mara, da eden o staršev grdo govori o drugem. To velja, tudi če sam ve ali je mnenja, da se eden izmed staršev (tudi babice, dedki) obnaša neodraslo. To jih vedno neznosno boli. Otrok je namreč del obeh. Tudi in prav toliko od tistega, ki je "osovražen".

Da ne govorimo o tem, da se otroka primerja z "osovraženim" staršem. Saj veste, najprej poveste, kakšen vse je oče oz. kakšna vse je mama, kako je grozen/-na, nato pa sinu/hčerki rečete, da je isti/-a kot oče/mama.

Le kaj naj si otrok misli, kaj naj čuti?

Otrok je del obeh - mame in očeta. Otrok je del obeh - mame in očeta. Foto: Thinkstock

Onemogočanje stikov

S tem svojemu otroku ne naredite nič dobrega. Pa tudi sebi ne! V mnogo primerih se namreč zgodi, da kasneje v življenju otrok sam poišče stik z očetom/mamo. V sebi nosi ponotranjeno jezo, da ste mu prav vi onemogočili in preprečili stik. Tam se vez začne krepiti in na koncu ste prav vi tisti, ki ostane sam!

Če veste, da nekdanji partner ne išče stikov z otrokom, nima časa za njega in je tam otrok prepuščen sam sebi ali spi povsod drugod kot pri njej/njem, bo otrok moral to doživeti sam, na lastni koži. Žal otroku te izkušnje ne morete prihraniti, čeprav bi ga radi zaščitili. Pustite otrokom, naj sami gradijo odnos z drugim staršem. V takem primeru bodo namreč vsakega starša spoznali sami in si sami izdelali mnenje, za katerim bodo tudi sami stali. Tako otroku ne bo treba nikoli dvomiti o tem, ali je drugi starš res takšen, kot ga opisuje mama/oče.


Priporočamo v branje:

Ko otrok nadvlada starše, jih izgubi!

Če me imaš zares rada, zakaj se ne ljubiš z menoj?

Sodobno suženjstvo

Ne želim biti z nekom, ki si ne želi biti z menoj

Vas v drugem odnosu ponovno čaka razočaranje?

Želite odrasle otroke? Pustite jim odrasti.


Diktiranje stikov

Druga skrajnost, ki se dogaja pri stikih, je, da želi imeti eden izmed staršev (ponavadi skrbnik) nadzor nad tem, kako, kdaj, kje in s kom so otroci pri drugem staršu. Vedeti hočejo, kdo jih pride iskat, s kom so tam (babica, dedek, novi partner, sestrične, bratranci), kaj delajo oziroma ne delajo, ter določajo, kaj bi morali delati in kaj jesti.

Žal pa ni tako. Ko so otroci pri drugem staršu, so tam in dejstvo je, da prvi na to nima vpliva. Otrok je prav toliko vaš kot njen/njegov in naloga vsakega starša je, da za svojega otroka poskrbi. Če se vama ni uspelo usklajevati prej, ko sta bila še skupaj, je malo verjetno, da se bosta zdaj. Tisti, ki se, namreč ne spadajo v ta zapis!

Prijave policiji

Prijave policiji, kazenske ovadbe ... se dogajajo tako pri najbolj banalnih kot že kar patoloških stvareh. Kaj ima otrok od tega, da je pred vrati policija, ker je oče/mama nekaj minut prepozno pripeljal/-a otroka nazaj? In kaj ima otrok od tega, da mama prijavi očeta zaradi spolnega nadlegovanja, čeprav je pravi razlog brutalno nagajanje nekdanjemu zakoncu!? Poleg drugih stvari bo morala deklica na zdravstveni (ginekološki) pregled ...

Prijave policiji, kazenske ovadbe ... Prijave policiji, kazenske ovadbe ... Foto: Thinkstock

Vzel ti bom otroka

Ko skoraj nič drugega zares ne deluje in ne prinese dovolj velikega "zadovoljstva" po prizadejani bolečini, pride na vrsto odločitev: vzel/-a ti bom otroka oziroma zdaj bom jaz skrbnik/-ica. Če za kaj takega nimate zares, zares utemeljene podlage, je to povsem neprimerno.

Skrbnik/-ica, kjer je otrok večino svojega časa, mora vzgajati, zahtevati, vzpostavljati red. Tega otroci ne marajo preveč, čeprav je to za njih dobro ter se po drugi strani ob tem počutijo varno in ljubljeno. Tiste dni v tednu ali konce tedna pri drugem staršu pa otroci pogosto zamenjujejo za zabavo in brezdelje (kar seveda ni prav). Dejstvo je, da bodo ob manipulaciji starša kaj hitro pograbili bolj mikavno možnost … Vse za poležavanje in sladoled! Seveda pa se vse to hitro izjalovi in predvsem otrok začne trpeti. Trpeti na različnih področjih, različnih ravneh in pri različnih stvari!

Nasilje prinese še več nasilja

V mnogo primerih se za vse zgoraj naštete in mnoge druge stvari odloča eden izmed nekdanjih partnerjev. Pogosto je to tisti, ki je bil zapuščen. Tisti, ki nosi v sebi zamere ali pa "zgolj" bolečino in nemoč, ker je bil zapuščen. Se pa v večini primerov zgodi učinek domin. Ko te nekdo "udari", ga po nekaj udarcih "udariš" nazaj.

Že res, da modrost pravi, da se je na nasilje treba odzvati z nenasiljem, vendar pogosta praksa kaže, da lahko omogočanje nasilja enega posameznika nad drugega prinese še več in več nasilja. Kot da tisti, ki se ne brani, drugemu nasilno vedenje omogoča oziroma mu priznava, da ima prav. To pa kaj hitro pripelje v začarani krog! Krog, v katerega so ujeti oba nekdanja partnerja in otroci.

Ne prvi ne drugi ne more povsem naprej. Morda si en tega želi, a mu drugi to onemogoča. Preprosto poskrbi, da se z njim/njo ukvarjate. In se kar morate. Kajti če se na malenkosti še ne odzivate, pa lahko hitro sledi nekaj, na se kar pač žal MORATE odzvati. Na primer na prijavo policiji ...

In ne, pozitivna komunikacija je v takih primerih nemogoča. Ni izvedljiva. Kajti za pozitivno komunikacijo, za skupno dobro sta potrebna dva. Ko je eden ostal zagrenjen in ujet v preteklosti, pa v večini primerov negativna čustva in negativna nastrojenost prevladajo.

Če želite svoje življenje živeti naprej, se je treba pobrati in iti naprej. Če želite svoje življenje živeti naprej, se je treba pobrati in iti naprej. Foto: Thinkstock

Kaj imajo od tega otroci?

Kaj imate od tega vi? Nihče nima od tega nič, še bolje rečeno samo destrukcijo. Če želite svoje življenje živeti naprej, se je treba pobrati in iti naprej. Ko boste želeli ponovno nekaj narediti "zaradi otrok", se najprej vprašajte, ali je to zares zaradi njih ali gre le za vaš ego.

Prizadeti ego morate pustiti za seboj. Ob tem dobite možnost novega, drugačnega življenja sami ter priložnost za lepo in predvsem dobro starševstvo. Kjer to življenje in zadovoljstvo pridobita oba nekdanja partnerja oziroma zakonca, to pridobijo tudi otroci. Srečni, odprti in zadovoljni so lahko vsi na obeh straneh, kajti otroci imajo radi oba starša in vse, ki spadajo v njihov krog.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin