Želite odrasle otroke? Pustite jim odrasti.

Zdaj imajo, čeprav bodo njihovi otroci za njih vedno otroci, poleg sebe odraslo osebo, ki v celoti skrbi zase, za svoja dejanja, izbiro stila oblačenja, avtomobila, službe, potovanj, načina življenja na splošno in ne nazadnje za izbiro partnerja oziroma partnerice. Tako se skrb, pričakovanja in urejanje počasi prelevijo v opazovanje. Žal pa v številnih primerih ni tako in starši svojim otrokom pri njihovih zgodnjih tridesetih ali več letih še vedno želijo urejati življenje po lastnem okusu.

Ko starši svojemu sinu ali hčerki izbirajo partnerja

V številnih primerih se dogaja, da želijo starši svojemu sinu ali hčerki izbrati tudi partnerja. Če jim ta ni všeč, pogosto naredijo marsikaj, da ta odnos počasi, a vztrajno uničujejo. Odrasle osebe, torej straši, gredo v teh stvareh ali bolje rečeno manipulacijah zelo daleč. Izbranko oziroma izbranca močno kritizirajo in znajo povedati (pogosto pa tudi ne), zaradi česa vsega ta oseba ni primerna in s tem tudi ni dobrodošla v njihovi družini.

Starši ne morejo popravljati lastnih napak prek svojih odraslih otrok

S tem, ko starši verjamejo, da svojemu odraslemu otroku delajo uslugo, pa mu delajo prav obratno, največjo neuslugo. Odrasla oseba mora namreč stvari v svojem življenju peljati sama in se za svoje izbire tudi sama odločati. S tem pa tudi nositi in prevzemati odgovornost. Starši nikakor ne morejo popravljati lastnih napak prek svojih odraslih otrok, kar je v največ primerih razlog za tovrstno obnašanje.

"Jaz že vem." "Ne delaj enakih napak, kot sem jih jaz." "Ti si zaslužiš več." To so  pogoste izjave. A žal je za to prepozno. Kaj bo odrasla oseba iz primarne družine s seboj odnesla v življenje, je in bo odvisno zgolj od nje. Mogoče je, da bo povsem prenesla vzorce, lahko pa jih bo spremenila in živela povsem drugače.

"Jaz najbolje vem, kaj ti ustreza"

"Ne moreš brez mene, brez mojega mnenja." "Jaz najbolje vem, kaj ti ustreza." To je druga vrsta izjav, s katerimi starši otrokom sporočajo: ne zapusti me, potrebujem te. Ti starši počasi izgubljajo vlogo starša, kot so jo poznali do takrat, ko so bili otroci povsem odvisni od njih in je bila njihova vloga matere oziroma očeta popolna. Tega ne želijo izgubiti.

V takih primerih gredo stvari tako daleč, da starši dvema odraslima osebama opremljajo stanovanje. Pa ne mislim denarno, ampak idejno. Oni pač točno vedo, kje mora kaj stati, kaj je dobro in kako mora biti. To, da pomagajo finančno, ob čemer jih je treba pozorno poslušati in kupiti točno tisto, kar želijo oni, se lahko zgodi še veliko prej. V nasprotnem primeru ste lahko hitro deležni očitkov, kako nehvaležni ste.

Poroka, vnuki ...

Sledi poroka. Vaša poroka, ki je povsem v stilu vaše mame ali vaše tašče. Kateri dan se bosta poročila, kje, kdo bo igral, kaj se bo jedlo, katero obleko boste nosili … Zdi se, kot da je mama ali tašča dobila novo priložnost in lahko končno organizira poroko, kot bi si jo sama želela. Da, v številnih primerih je tudi tako. Nekaj, kar se je zgodilo njej, danes v mnogo primerih nevede prenese naprej.

Kaj pa vnuki? Tudi pri teh se lahko hitro zgodi, da mama ali tašča ve vse. Ženske, ki so doživele materinstvo, lahko hitro postanejo najpametnejše ženske na svetu. V že tako občutljivem obdobju pa s takim pristopom novopečenim staršem niti malo ne pomagajo in po drugi strani tudi ne morejo dobiti naklonjenosti mladih mamic. Vsako materinstvo je drugačno in prav tako vsaka mama in oče starševstvo dojemata po svoje.

Ko starši svoje otroke potrebujejo bolj, kot otroci potrebujejo svoje starše

Ko že govorimo o vlogah staršev in otrok ter odnosih, pa je v mnogo primerih tako, da pravzaprav ne moremo vedeti, kdo je starš in kdo otrok. Marsikje vidimo, da starši svoje otroke potrebujejo bolj, kot otroci potrebujejo svoje starše. Starševska naučena nemoč in iskanje tolažbe pri lastnih otrocih je nedopustno dejanje.

Čeprav imajo starši vedno otroke, ne glede na njihovo starost, to ne pomeni, da lahko upravljajo njihova življenja, saj jim prav s tem njihovo življenje jemljejo. Da lahko otroci postanejo odrasli, morajo pogosto skupaj z njimi (od)rasti tudi njihovi starši. Proces je za odrasle otroke sicer malo težji, se pa kljub temu da. Pravzaprav morajo to spoznati, če želijo živeti svoje življenje.

Po drugi strani imamo med starši in njihovimi odraslimi otroki veliko lepih odnosov. Predvsem takrat, ko se starš prej odvisnega otroka lahko prelevi v sogovornika in s tem dovoli izmenjavo mnenj. Meje so v takem odnosu zgrajene in upoštevane. Starševski nasveti so v teh primerih nekaj najlepšega in dragocenega. Obojestransko spoštovanje je ključ do uspeha.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.