SiolNET. Siol Plus Kolumne
2,22

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Urbani portreti

Samo Rugelj: Poletno branje 2019

2,22

termometer

Knjižni sejem 2018, knjige, knjiga
Foto: Ana Kovač

Pred dnevi je poletje končno prestavilo v višjo prestavo, morje bo vsak čas primerno za resnejše kopanje, hribi in gore pa že vabijo v svoje osvežilne objeme. Če se boste odzvali klicu sonca in vode, je to dobro narediti v pravi družbi.

Veliki ameriški in angleški časopisi ter portali od New York Timesa do Guardiana so že predstavili svoja priporočila za letošnje poletno branje in skrajni čas je, da to naredimo tudi tukaj.

Slovenski založniki so se na poletno sezono dobro pripravili in v zadnjih dneh ponudili kar nekaj novega privlačnega čtiva za vse knjižne okuse. Potrudil sem se, da sem v pregled zajel čim več novosti, tako da se lahko na hitro sprehodite med 20 novimi knjigami, ki sem jih razdelil v tri kategorije: pet slovenskih romanov in pet neleposlovnih knjig ter deset žanrskih in leposlovnih prevodov, ki so izšli v zadnjih tednih.

Spodobi se, da začnemo pri slovenskih romanih.

Pet Slovencev

Miha Mazzini: Funny

Miha Mazzini Funny Miha Mazzini (1961), Siolov kolumnist, slovenski pisatelj, tudi scenarist in zdaj še režiser celovečernega filma Izbrisana po lastnem scenariju, je v svojem novem romanu Funny namešal eklektično kombinacijo slovenske sedanjosti, ki včasih zadiši po prav unikatni domačijski distopiji. Zgodbo pripoveduje "glava" značilne slovenske družine, nekoč uspešen novinar, ki je zdaj zabetonirano brezposeln, zato mora prodajati celo take svetinje, kot je njegova kolekcija plošč. Njegova žena ima eno od tistih brezimnih služb, ko vse dneve preživi na sestankih, za katere že v istem hipu pozabi, o čem je tam tekla beseda. Skupaj pa imata tridesetletnega sina, ki že skoraj pol življenja prebira Wikipedijo in načrtuje utopične projekte, ob tem pa je pozabil na svojo osamosvojitev. Njihovo življenje se odvija v krhkem ravnotežju, ki ga napaja bizarna slovenska realnost, pospešek pa zgodba dobi v trenutku, ko žena oznani, da bo odšla v Afriko, vendar ne samo na potovanje, temveč, kot se izkaže, ko z možem prideta tja, tudi v iskanje nove ljubezni. Njuno življenje tako obrne nov list. Malce drugačen Mazzinijev roman.

Igor Karlovšek: Sodišče

sodišče Slovenski pisatelji drug za drugim sedajo na vlak pisanja kriminalk, če je kdo, ki to počne kar najbolj legitimno, pa je to ravno celjski odvetnik in pisatelj Igor Karlovšek (1958), ki je dobršen del svojega preteklega literarnega opusa posvetil ravno takim temam (na primer roman Rodoljub, Klan, V objemu lože itn.). Za svoj najnovejši roman Sodišče je kot osnovo vzel resničen dogodek, ki pa ga je literarno nadgradil in večplastno prepletel. Zgodba hitro vzleti v času tik po osamosvojitvi, ko zakoten slovenski kraj blizu Celja postane prizorišče surovega strelskega obračuna. Za osrednjega krivca postavijo računalničarja Petra Praha, ki je sicer tisto noč preživel z mladoletno natakarico Ano, kljub trdnemu alibiju pa ga obtožijo napeljevanja k streljanju, za katero obtožijo zapitega komunalnega delavca Draga Hrovata. Prah najame odvetnika Domna Dimca, ta pa je prijatelj tožilca Mateja Žigarta, ki v tem primeru zastopa obtožbo v kazenskem postopku. Proces traja 20  let, Peter Prah pa je kljub odvetnikovim naporom obsojen, kar mu za vedno spremeni življenje. Slovenski tranzicijski kriminalni roman.

Gabriela Babnik: Tri smrti

Tri smrti Slovenska pisateljica Gabriela Babnik (1979) je specialistka za afriško književnost, ki jo prevaja in o kateri piše za osrednje slovenske medije in strokovne revije, tematizira pa jo tudi v svojih literarnih delih, kot na primer v Koži iz bombaža in romanu Sušna doba, za katerega je prejela tudi evropsko nagrado za književnost. Svoj najnovejši roman Tri smrti je zasnovala tridelno, ob tem pa se navezuje na odmevno delo Marie N‘Diaye izpred desetih let, Tri močne ženske. V prvem delu pretanjeno izpisuje zgodbo Afričanke Mame, katere brat se po smrti njihove matere vrne iz Evrope, drugi del pripoveduje o Idi, katere oče, nekdanji dopisnik za Afriko in Bližnji vzhod, je v Ouagadougouju v Burkina Fasu naredil samomor, tretji del, ki je prepleten s prvima zgodbama, pa je literarizirana biografija Mariam Sankara, vdove po nekdanjem predsedniku Burkina Fasa Thomasu Sankari, čigar truplo so pred več kot 30  leti vrgli na smetišče. Vse tri zgodbe tematizirajo različne tipe migracij in vračanj iz Evrope v Afriko, skozi roman pa sledimo nitim smrti in mrtvim v življenju tistih, ki so preživeli. Gabriela Babnik na terenu, ki ga najbolje obvlada.

Slavko Pregl: Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič

skrivnost Slavko Pregl (1945), veteran slovenske mladinske proze, v zadnjih letih posega tudi na literarno polje za odrasle bralce, tokrat z obsežnim romanom, v katerem spretno prepleta zgodovino, umetnost in poslovne intrige. Osnova za roman je resnična zgodba zbiratelja umetnin Ericha Šlomoviča, čigar zbirka je doživela skrivnostno izginotje po drugi svetovni vojni, vanjo pa Pregl vplete zgodbo Leona, študenta tretjega letnika umetnostne zgodovine, ki se bolj kot izpitom o največjih umetnikih 20. stoletja posveča manjšim, včasih tudi moralno mejnim umetniškim poslom. Na sejmih v Beogradu in Zagrebu kupuje najrazličnejšo umetniško robo, ki jo potem v Ljubljani preprodaja po sumljivo višji ceni. V želji, da bi si izboljšal življenjski standard, sploh ker se je zapletel s starejšo Kristino, ki ne skriva svojega navdušenja nad materialnimi dobrinami, začne sodelovati z Beograjčanom Bato, ki se peča s podobno sumljivimi umetniškimi posli, le da na mnogo bolj pretkan način. Ko se na trgu nenadoma pojavijo dragocene slike iz zbirke legendarnega zbiratelja umetnin Ericha Šlomoviča, se Leonu zazdi, da se mu bo začetniška "poslovna" sreča kmalu pomnožila. Se mu bo res? Zgodba o prevarah, lakomnosti in nepojasnjenih skrivnostih iz sveta umetnosti.

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

V elvisovi sobi Pregelj (1970) je slovenski pisatelj z lepo kilometrino, saj je aktiven tako na področju knjig za otroke, obenem pa tudi prepoznaven avtor romanov za odrasle, kot so Mož, ki je jahal tigra, Kronika pozabljenja in Vdih, izdih …. V svojem najnovejšem delu se je odločil za generacijski roman, iz katerega brez dvoma sijejo tudi avtobiografski elementi. V prvoosebni pripovedi spremljamo Jana in njegovo odraščanje v času Jugoslavije, ko se pred nami odvije dinamična družinska zgodba, polna skupnega življenja s priseljenci iz bratskih narodov, in prva junakova ljubezenska spogledovanja ... Medtem se zvrstijo tudi obvezni elementi naše polpretekle zgodovine, od nakupovanja v Avstriji, smrti maršala Tita, uspehov naših smučarjev na olimpijadi v Sarajevu, prvih nemirov v Jugoslaviji, aretacije četverice in podobno, vse skupaj pa pridobiva še temnejše tone z odhodom protagonista v JLA, ko se zgodi razpad Jugoslavije, mladenič pa dojame, da je na svoji življenjski poti prišel do vrat odraslosti. Roman, iz katerega veje precizna nostalgija.

Pet knjig s področja stvarne literature

Melinda Gates: Trenutek dviga, prevedel Samo Kuščer

trenutek dviga Melinda Gates je tista ženska, ki je poročena z Billom Gatesom, ustanoviteljem Microsofta, vendar je to ni ustavilo pri tem, da ne bi že pred več kot 20 leti odšla iz tega računalniškega podjetja ter se posvetila povsem drugemu področju delovanja: humanitarnemu delu v deželah tretjega sveta. Sčasoma je ugotovila, da je ena od temeljnih preprek za dvig tamkajšnjega prebivalca dejstvo, da so ženske v številnih družbah širom sveta močno zapostavljene, saj ne morejo upravljati svoje lastnine, si izbirati moža ter same načrtovati družine, marsikje pa še danes nimajo dostopa niti do mobilnega telefona, bančnega računa ali šoferskega izpita. Zato si je Melinda zadala, da bo tem zatiranim ženskam sčasoma omogočila polnejše življenje, njena prizadevanja pa so začeli nagrajevati bogati donatorji, ki so za njene ideje prispevali na stotine milijonov dolarjev. Knjiga Trenutek dviga je presunljivo in doživeto poročilo o njenih terenskih izkušnjah v preteklih dveh desetletjih, ki ga marsikje prepleta tudi z osebnimi spomini, na primer s tem, kako si je morala kot katoliško vzgojena ženska prizadevati za enakopravnost v odnosu tudi s svojim karizmatičnim možem in kako se je morala v divjih časih Microsofta za prav isto enakopravnost truditi znotraj tega podjetja. Iskrena knjiga, ki verjame v izboljšanje vse družbe prek izboljšanja položaja in dvigovanja žensk!

Gary Taubes: Dosje sladkor, prevedla Maja Novak

dosje sladkor Gary Taubes (1956) je raziskovalni novinar, ki je kar lep del svoje kariere posvetil raziskovanju prehranjevanja in sladkorja ter njegovega škodljivega vpliva na zahodno pa tudi drugo civilizacijo. Zdaj sta v slovenščini hkrati izšli kar dve njegovi knjigi. Prvi je naslov Dobre kalorije, slabe kalorije, izšla je leta 2007, v njej pa je Taubes pokazal, kako ni pomembno samo to, koliko kalorij človek vnaša v telo v želji pri ohranjanju svoje telesne teže, temveč je pomembno tudi to, v kakšni obliki pridejo te kalorije v telo ter kakšen vpliv imajo na njihovo prebavo in predelavo naši geni in hormoni. V precej bolj sveži knjigi Dosje sladkor iz leta 2016 pa je Taubes pod drobnogled vzel sladkor, eno od smrtonosnih substanc našega časa, ter raziskal odnos med Američani in sladkorjem (ter naraščanjem diabetesa v zadnjih desetletjih). Taubes v knjigi lepo pokaže, kje vse se dandanes uporablja sladkor, od konzervansa do dodatka v cigaretah, morda najbolj problematična pa je uporaba koruznega sirupa, s katerim človekom prejme ogromno fruktoze, ki dolgoročno pogubno vpliva na človekovo presnovo in povzroča presnovni sindrom, ki je temelj za številne nadaljnje sodobne civilizacijske bolezni. Knjiga, ki kaže popolno odvisnost naše družbe od sladkorja in sladkarij.

Stephen Hawking: Kratki odgovori na temeljna vprašanja, prevedel Samo Kuščer

odgovori Stephen Hawking (1942–2018) je bil eden od tistih ljudi, ki se mu je v življenju zgodilo skoraj vse, kar se lahko zgodi živemu človeku, čeprav je sprva kazalo, da za to nima nobenih možnosti. Tega angleškega fizika imajo za enega od najbriljantnejših umov vseh časov, saj je znal o skoraj abstraktnih dimenzijah vesolja razmišljati in pisati razumljivo tudi za širok krog bralcev. Zaslovel je s knjigo Kratka zgodovina časa, potem pa napisal še nekaj poljudnoznanstvenih knjig za odrasle, s hčerko Lucy pa tudi serijo knjig za otroke. Delo Kratki odgovori na temeljna vprašanja je izvirno izšlo posthumno lani jeseni in ga lahko imamo za nekakšen Hawkingov mentalni testament. Pol leta pozneje ga dobivamo tudi v slovenskem prevodu, v njem pa nas popelje na sprehod po temeljnih in večnih vprašanjih človekovega (pre)bivanja, od nastanka vesolja, vsebine črnih lukenj in možnosti napovedovanja prihodnosti, prek izzivov umetne inteligence in vprašanja preživetja človeštva ter poselitve vesolja. Ko so ga vprašali po zamisli, za katero bi najraje videl, da se bi se uresničila, je dejal: "Rad bi videl, da bi razvili jedrsko zlitje, s čimer bi prišli do neomejenih količin čiste energije, rad pa bi tudi, da bi povsem prešli na električne avtomobile." Samo upamo lahko, da se bo njegova vizija kdaj uresničila!

Steven Pinker: Razsvetljenstvo zdaj, prevedel Samo Kuščer

razsvetljenstvo Pinker (1954) je ameriški psiholog in profesor na Harvardu, ki je s svojo knjigo Boljši angeli naše narave iz leta 2011 zanetil kar nekaj vročih debat, saj je v njej dokazoval, da je sodobnost doslej najmanj nasilno obdobje v zgodovini človeštva in da je prav danes najvarneje živeti na našem planetu. V Razsvetljenstvu zdaj, eni od najbolj odmevnih neleposlovnih knjig lanskega leta, je svoj repertoar razširil še na druga področja človekovega življenja, od zdravja in iztrebitve večine bolezni, prek manjše umrljivosti in dolgoživosti pa vse do varnosti in življenjskega standarda, v tej knjigi pa z mnogo preglednicami poskušal pokazati, da je sedanjost tisto obdobje, ko gre človeštvu najboljše doslej. Seveda se Pinker ne izogiba resnim vprašanjem današnje družbe, od okoljskih vprašanj do vznikov diktatorskih vlad, vendar v razsvetljenskih vrednotah, ki temeljijo na znanosti, kritičnem mišljenju in želji po napredku, vidi edino pot, da se človeštvo sčasoma dvigne še na višjo raven. Knjiga, ki nas spodbuja k temu, da pogledamo prek vsakdanjih naslovnih novic ter podrobneje proučimo dejstva svojega sedanjega bivanja.

Nikola Tesla: Problem povečevanja človekove energije, prevedel in spremno besedo napisal Tibor Hrs Pandur

tesla Izumi, razmišljanja in vizije Nikole Tesle so kljub velikemu napredku znanosti in tehnologije v zadnjem stoletju nekaj, kar ne samo, da ni utonilo v pozabo, temveč celo postaja čedalje bolj aktualno. Predvsem govorimo o možnostih za prenose energije brez izgub po vsej Zemlji, o čemer je Nikola Tesla veliko premišljeval, pisal in to tudi eksperimentiral. Zdaj smo v slovenščini dobili eno od najpomembnejših Teslovih besedil o problemu povečevanja človeške energije, ki je izšla v grafično domišljeni obliki in prevodu ter z obsežno spremno besedo pesnika, dramatika, urednika in prevajalca Tiborja Hrsa Pandurja (1985), ki je temu projektu posvetil več kot desetletje svojega življenja. S to tudi zelo lepo oblikovano knjigo tako dobivamo temeljit uvod v Teslove koncepte, ideje in izume, obenem pa nam Teslove vizionarske zamisli lahko odprejo mentalne kanale za razmišljanja o nadaljnjem tehnološkem razvoju na energetskem področju.

Deset žanrskih in leposlovnih prevodov

Jojo Moyes: Dekle, ki si ga zapustil, prevedla Kaja Bucik Vavpetič

dekle Kadarkoli je govora o britanski pisateljici Jojo Moyes (1969), ne moremo spregledati romana Ob tebi, njene največje uspešnice o tragičnem življenju bogatega tetraplegika Willa, ki mu na pot stopi neobičajna negovalka Louisa in spremeni njegovo življenje. Roman Ob tebi je pridelal še dve knjižni nadaljevanji, potem pa še film, letos pa bodo bralke in bralci ljubezenskih romanov lahko točili solze ob novih junakih iz enega od njenih zgodnejših romanov. Dekle, ki si ga zapustil iz leta 2011 se odvija v dveh časovnih obdobjih. Po eni strani se v okupiranem Parizu leta 1916 sredi prve svetovne vojne nemški vojaki vse bolj kruto znašajo nad prebivalci majhnega predmestja, ki poskušajo preživeti vojno lakoto vsak na svoj način. Medtem ko sta njuna moža na fronti, mladi sestri Sophie in Helene vodita družinski hotel, nemški komandant pa si za prehranjevanje svoje čete izbere prav njuno domovanje. Tam ga nadvse očara Sophiejin portret, ki ga je pred leti naslikal njen mož, v nadaljevanju pa se zgodba spreobrne v priliko o tem, kaj vse je človek pripravljen narediti, da bi rešil ljubljeno osebo. Druga zgodba se odvija v Londonu, v bližnji preteklosti leta 2006, ko mlada vdova Liv spozna simpatičnega kriminalista Paula in po dolgem času spet začuti klic ljubezni. Paul, dobrosrčen ločeni očka, se ukvarja z iskanjem med vojno izginulih umetniških del. Je naključje, da na steni v njeni londonski hiši visi davno izgubljeni francoski portret mladega dekleta?

Paula McLain: Pariška žena, prevedla Vesna Česnik Korošec

pariška žena Ameriški nobelovec Ernest Hemingway (1899–1961) je okoli leta 1920 testosteronski ambicioznež, ki si nadvse želi uspeha v literaturi, vendar se mu zdi, da tega ne more doseči v Chicagu. V približno tistem času tam spozna Hadley Richardson, 28-letnico, ki je že skoraj obupala nad tem, da bo kdaj našla ljubezen in srečo. Med njima se vname vroča romanca, ki vodi do poroke, pozneje pa se par preseli v Pariz, ki je bil v tistem času središče svetovnega kulturnega življenja. Tam se mladoporočenca pridružita tako imenovani izgubljeni generaciji, ki se je zbirala okoli literarnega salona Gertrude Stein, in kmalu dobita otroka, vendar se Hemingwayev nemirni duh ustraši, da bo družinsko življenje onemogočilo njegov literarni vzpon. Roman, ki je izšel leta 2011 in bil ob izidu deležen precejšnje pozornosti, je iz perspektive Hadley Richardson spisala ameriška pisateljica Paula McLain, ki je zgodbo zasnovala povsem po resničnih dogodkih. Prvi Hemingwayev zakon tako ni trajal dolgo, saj se je leta 1925 zapletel z novinarko Pauline Pfeiffer, s katero se je pozneje tudi poročil, Pariška žena pa se konča z epilogom, v katerem avtorica na kratko oriše pisateljevo življenje po razhodu z Richardsonovo.

Joanne Ramos: Farma, prevedla Alenka Moder Saje

farma Farma, ki je v slovenščini izšla skorajda istočasno z izvirnim izidom, je prvenec ameriške pisateljice filipinskih korenin, ki nastavlja ogledalo sodobni ameriški družbi, njeni navidezni politični korektnosti in enakopravnosti ter požrešnemu kapitalizmu, v katerem je na prodaj prav vse. Zgodba se odvija v Zlatih hrastih, na prvi pogled idealnem "resortu", kjer tako imenovane gostiteljice izvajajo nadomestne nosečnosti, saj nosijo otroke za premožne stranke, ki otrok ne morejo imeti ali pa si jih ne želijo dobiti po naravni poti. Sprva se gostiteljicam zamisel zdi priročna, saj nekatere nujno potrebujejo denar, spet drugim celo junaška, saj bodo, kot jim je rečeno, dobrim ljudem pomagale do družine. A te iluzije se začnejo hitro rešiti in porajati vprašanja, kot je na primer to, ali bodo plačane tudi, če se otrok rodi bolan, kakšne so posledice, če splavijo, kaj bo, če stranke zavrnejo otroka ... Roman sicer spominja na klasiko Margaret Atwood, Deklina zgodba, a je tudi brez distopične teokratske diktature dovolj grozljiv in hkrati svarilen: nekatere stvari resnično ne bi smele biti na prodaj.

E. L. James: Gospod, prevedel Marko Bogataj

gospod Samo dober mesec po izvirnem izidu je tudi pri nas izšel Gospod, ki ga je napisala kreatorka Petdesetih odtenkov sive E. L James, ki se po velikanskem uspehu "vseh odtenkov" preizkuša v novi zgodbi. Kraj dogajanja je postavljen v sodobni London, naslovni protagonist pa je Maxim Trevelyan, premožni, brezdelni, a ugledni aristokrat, ki mu po tragični smrti starejšega brata v prometni nesreči pripadejo vsi bratovi nazivi, premoženje in tudi odgovornosti, med katerimi je za začetek tudi bratova žena, ki je bila v mladosti njegova najboljša prijateljica. Vendar pa Maxima želja in strast ženeta naprej, ne zmore se čez noč iz fičfiriča preleviti v odgovornega mladeniča, vse dokler ne sreča skrivnostne in nadarjene mladenke Alessie, ki je v angleško prestolnico prispela nedavno, s seboj pa namesto premoženja prinesla zgolj težavno preteklost. Ljubitelji nevarnih in vročih strasti se lahko to poletje podate na nov krog!

Leïla Slimani: Uspavanka, prevedla Saša Jerele

uspavanka Nagrajeni francoski roman iz leta 2016, ki pogleda čez robove leposlovja in se zazre v nedrja srhljivke, šokira že povsem na začetku, potem pa se sistematično povrne na začetek zgodbe. Myriam in Paul sta francoski par v najboljših letih, Myriam pa ena od najboljših odvetnic v generaciji, ki se po rojstvu drugega otroka odloči, da se bo vrnila na delo. Zato z možem, uspešnim glasbenim producentom, želita najti čim primernejšo varuško za njuna otroka Adama in Milo. Po pregledu kandidatk se zdi, da sta imela veliko srečo, saj jima naproti pride Louise, izkušena, mirna in vase zaprta varuška, ki jo otroci obožujejo, v njihovo bivališče hitro prinese red in domačnost, uspeva pa ji uresničevati tudi skrite želje staršev in otrok. Ko vse skupaj kaže na popolno idilo, pa se stvari po malem začnejo spreminjati. Leïla Slimani (1981) je z Uspavanko izpisala sodoben intriganten roman, ki nas potegne v vsa ključna vprašanja življenja v današnji Evropi, od migrantov do vzgoje otrok in od razredne razdelitve do modernega partnerstva, s čimer je suvereno stopila ne samo na francosko, temveč tudi mednarodno knjižno prizorišče.

Stephen King: Tisto

tisto Za nekatere romane si človek misli, da pač nikoli ne bodo prevedeni v slovenščino. Sam sem ti to mislil za Kingovo dvodelno srhljivko Tisto, ki je izšla že daljnega leta 1986, v srbščino pa bila prevedena leta 1991, ko sem jo v neki ljubljanski knjižnici tudi prvič prijel v roke. Slovenski vlak za to knjigo je pač odpeljal, sem si mislil, vendar je Marko Košan (1961), umetnostni zgodovinar, likovni kritik, esejist in prevajalec, menil drugače, in tako je Tisto ravno v času ponovne renesanse (po izjemno uspešnem filmu Tisto leta 2017 letos jeseni namreč prihaja na spored filmsko nadaljevanje) po njegovi zaslugi zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Zgodba se začne leta 1957, ko sedem najstnikov doživi grozljivo izkušnjo v domačem kraju Derry v ameriški zvezni državi Maine, saj se morajo spopasti z nečim groznim, kar že stoletja ustrahuje in mori, se vsakih 27 let zbudi in se hrani z ljudmi, najraje z otroki. Ko Georgie postane nesrečna žrtev "tistega", se njegov brat Bill in šest njegovih prijateljev odločijo, da bodo izsledili to zlo. Skoraj 30 let pozneje se groza ponovi, zdaj že odraslih sedem prijateljev pa se vrne, da bi enkrat za vselej obračunali z zlom. Srhljivka, ki vas bo kljub svojemu obsegu gnala do konca.

Robert Galbraith: Smrtonosna belina, prevedla Tina Stanek

smrtonosno Robert Galbraith seveda ni kak staromoden pisec angleških kriminalk, temveč psevdonim gospe, ki si je izmislila Harryja Potterja, potem pa se že pred leti odločila, da se bo poskusila še v drugem žanru, kar je tudi storila, napisala klasično kriminalko in jo anonimno poslala na več založb. Spomladi 2013 je z naslovom Klic kukavice izšla v precej nizki nakladi, vendar je požela kar veliko spodbudnih kritik (tudi drugih piscev kriminalk), v veliko prodajno uspešnico pa se je skoraj prek noči prelevila nekaj mesecev pozneje, ko se je izkazalo, kdo se v resnici skriva za psevdonimom. J. K. Rowling je s to knjigo vpeljala rahlo upehanega zasebnega detektiva Cormorana Strika, ki na koncu vseeno nekako reši svoje težave, njegova priljubljenost pa je povzročila, da se mu je avtorica potem še bolj posvetila ter v naslednjih letih napisala še nadaljevanji Sviloprejka in Po poti zla. Smrtonosna belina, ki je izvirno izšla leta 2018, je tako četrti del iz te serije, v njem pa zgodbo sproži mladi Billy, ki se k Striku zateče po pomoč, da bi lažje razjasnili zločin, ki ga je videl kot otrok. Čeprav Billy v svoji pripovedi ni najbolj zanesljiv, poleg tega pa ga pestijo tudi duševne težave, Strike njegovi pripovedi verjame in se skupaj s svojo družabnico Robin odpravi po sledeh Billlyjeve pripovedi, pri tem pa v napeti raziskavi, ki se odvija v Londonu, najdeta več, kot sta si lahko predstavljala.

Jonas Jonasson: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil, prevedel Andrej Hiti Ožinger

stoletnik Hudomušni švedski pisatelj, ki je (med drugim) ustvaril gotovo najbolj priljubljenega knjižnega stoletnika, Allana Karlsona, svojega junaka ni mogel dolgo pustiti na rajskem otoku, da bi s prijateljem Juliusom brezskrbno uživala in zapravljala denar iz ukradenega kovčka. Seveda ne. V 101. letu Allanovega življenja se stara junaka podata v nove dogodivščine in tokrat zaplavata v prav zares družbeno aktualne in politične vode. Kakšen šampanjček preveč ali malo smole in že se živahna starostnika znajdeta na severnokorejski ladji, ki prevaža uran za izdelavo jedrskega orožja, zapletena diplomatska kriza pa je za sosednjim vogalom. Ne pričakujte povsem lahkotnega hahljanja, teme so hudo resne, ampak po sto letih na tem svetu je človek zagotovo pripravljen na vse, torej tudi na soočenje z najbolj norimi političnimi voditelji. Seveda se knjiga, v kateri med drugim nastopajo Donald Trump, Kim Džong Un, Vladimir Putin in Angela Merkel, lahko bere tudi kot veseloigra, vendar se aktualni svetovni dogodki razmišljajočega bralca dotaknejo vsaj toliko kot resnična žalostinka.

Arto Paasilinna: Najboljša vas na svetu, prevedla Julija Potrč Šavli

najboljša Lani umrli finski pisatelj Arto Paasilinna si je že za časa svojega življenja v Sloveniji pridobil nesmrtni status, saj je s svojimi romani, v katerih trpko, duhovito in spretno preigrava usode malih posameznikov, ki jim pridane univerzalen značaj, navdušil že več generacij bralcev, ki z veseljem posežejo po vsakem novem prevodu. V tokratnem romanu, ki je izvirno izšel leta 1992, se zgodba začne z zadnjimi vzdihljaji Asserja Toropainena, ki je bil kot srborit in aktiven komunist v času svojega življenja znan kot požigalec mnogo (lesenih) cerkva, zdaj pa se na smrtni postelji odloči, da mora nekaj storiti za svoj odhod v raj. Zato k sebi pokliče vnuka Eemeleija Toropainena, podjetnika, ki se je nekdaj ukvarjal z gradnjo lesenih hiš, in mu naroči postaviti cerkev. Eemeli in njegovi zavihajo rokave, ob mnogo prigodah postavijo cerkev, ob njej pa počasi nastane vaška skupnost, v katero se, kar je seveda značilno za skoraj vsa dela Arta Paasilinne, zatečejo sami posebneži. Ti obudijo navade svojih prednikov, uvedejo samooskrbo in se vrnejo k preprostejšemu načinu življenja, daleč stran od propadajočega sveta, ki je na pragu 21. stoletja v globoki krizi in celo pred tretjo svetovno vojno. Humorno-preroški Paasilinna!

Bill Clinton in James Patterson: Kje je predsednik?, prevedla Teja Mejak

predsednik Ko sem se lani junija potepal po zahodnem delu Združenih držav, je bila politična srhljivka Kje je predsednik? najbolj izpostavljena knjiga ne samo v tamkajšnjih knjigarnah, temveč tudi v večji trgovinah z mešanim blagom. Razlog za to je bila seveda eksplozivna avtorska kombinacija, ki se je podpisala pod to knjigo: en del tandema je bil nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, kar je izmišljeni zgodbi o predsedniški krizi v Beli hiši zaradi pretečega terorizma vsekakor dalo potrebno kredibilnost, drugega pa najbrž najbolj produktivni sodobni ameriški pisec kriminalk James Patterson, ki hkrati skrbi za kar nekaj knjižnih serij – sicer se pogosto podpisuje v soavtorstvu –, obenem pa se odlikuje tudi v genialnih trženjskih akcijah (pred časom je na primer pozval knjigarne, naj mu pošljejo imena svojih nadarjenih knjigarnarjev, starih do 30 let, da jih nagradi s petstodolarskim čekom za njihovo delo na področju prodaje knjig). Zdaj je ta poletna kriminalka, pisana tako prvoosebno (iz predsedniške perspektive) kot tudi tretjeosebno, izšla še pri nas. Začne se na visokih obratih in z divjim tempom v Beli hiši, ko predsednika Jonathana Lincolna Duncana vzamejo v precep zaradi njegovega kočljivega ukaza, s katerim je morda pomagal pri zavarovanju terorista. S tem se dirka s časom šele začne, saj Ameriki grozi kibernetski napad neslutenih razsežnosti, tako da predsedniku ne preostane nič drugega, kot da se reševanja krize loti kar sam s peščico ljudi, ki jim zaupa.

Seveda teh 20 knjig še zdaleč ni edinih, po katerih je treba poseči v teh vse bolj vročih dneh. Zbranih je le nekaj res najnovejših predlogov, ki pa vam lahko dodobra popestrijo počitniške dni.

Nekaj je gotovo: poletje z novo knjigo v roki bo nedvomno dobilo še nekaj dodatne življenjske barve.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.
knjige Siol Plus Samo Rugelj: Prihodnost slovenščine ali zgodba o neki mizi

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin