Žiga Turk: Tesla gre na Mars, nekateri pa v jok

Ko bodo nekoč arheologi neke visoko razvite civilizacije preiskovali naš sončni sistem, bodo senzorji vesoljske ladje zaznali nenaraven rdeč predmet v čudni tirnici okrog sonca. Pozneje, ko bodo prekopali planet Zemljo, bodo ugotovili, da je bil tista rdeča reč "avtomobil", ki so ga primitivni Zemljani uporabljali za premikanje po površini planeta. Kako je zadeva zašla v vesolje, s kakšnim namenom, o tem bodo pisali doktorate in snemali filme. Kakšna nenavadna vrsta inteligentnih bitij je živela na tem planetu! Videli so namreč že vse – civilizacije so v vesolje izstreljevale takšno in drugačno uporabno tehniko. Ampak da bi nekdo v vesolje izstrelil kopensko vozilo, tega pa še ne. Ti Zemljani so bili res nekaj posebnega!

Ne vsi. Dve tretjini Zemljanov tega ne razume. Morda lahko pomagam.

Proti zvezdam

Da se je Kennedy odločil poslati človeka na Mesec, "ne, ker je to lahko, ampak ker je to težko", so naši starši brali v časopisih. Pot človeka na Mesec – program Apollo – je moja generacija spremljala na črno-belih televizorjih. Vrhunsko sta komentirala Vlado Ribarič in Boris Bergant. Da je bil tisto majhen korak za človeka, pa velik za človeštvo, smo v Jugoslaviji videli v neposrednem prenosu. Zdelo se je, da je samo še vprašanje časa, da bomo stopili na planete in odpotovali naprej med zvezde. Zdaj zdaj bo človeštvo preseglo meje svojega planeta.

Pa nismo. Sovjetska zveza je po Reaganovi vojni zvezd izgubila hladno voljno. Namesto po zvezdah so davkoplačevalci začeli segati po otroških dodatkih, kuponih za hrano in socialnih stanovanjih. Iznašli so računalnike in namesto vesoljskih so se razvijali računalniški programi. Človeštvo ni klatilo zvezd z neba, ampak jezne ptiče [1] iz telefonov.

In potem pride Elon Musk, migrant iz Južne Afrike, kapitalistični dobičkar drugega vala internetnih podjetij. Prvih 150 milijonov je zaslužil s storitvijo PayPal. Namesto v bite in bajte je vlagal v otipljive inženirske zadeve – predvsem v električne avtomobile tesla, hiter zemeljski transport Hyperloop in v vesoljski program. Ja, zasebnik se je lotil vesoljskega programa! Ne kot postranske dejavnosti sicer obširno financiranega vojaškega programa, kot je bila to praksa nekaterih podjetij iz ameriškega vojaško-industrijskega kompleksa, ampak tako rekoč iz nič. Z nekaterimi pomembnimi inovacijami je prehitel državne programe v ZDA, Evropi, Rusiji in Kitajski. Glavna inovacija je sveti gral vesoljske tehnike – kako rakete, ki vozijo tovor v vesolje, narediti znova uporabne in tako izstrelitev tovora v vesolje poceniti – v limiti – na ceno goriva. Na svoj način je to reševal space shuttle, Musk pa je uvedel sistem, ki na tla varno vrne največje in najdražje komponente – prve stopnje nosilnih raket.

Tisti video, v katerem je bilo do sekunde natančno vnaprej napovedano, kaj se bo zgodilo, in sinhroni ritenski pristenek dveh pomožnih raket s centimetrsko natančnostjo na Floridi, si preprosto morate ogledati. Hollywood ne bi znal narediti boljše animacije. Tudi povsem filmsko je bil pristanek vrhunsko skadriran in glasbeno podložen. Ko sem sredi neke debate o lažnih novicah v baru hotela v Bruslju to gledal, me je oblila kurja polt. In "fake news" so me nehale zanimati.

Avto v vesolju. Avto!

V torek zvečer po našem času je raketa proti Marsu poslala avtomobil znamke Tesla z lutko vesoljca v skafandru na vozniškem sedežu. Kot je lucidno spomnil Mitja Iršič, bo podoba vozila z voznikom v skafandru in z modrim planetom v ozadju zgodovinska podoba tehnološkega optimizma in seganja po zvezdah zdajšnje generacije. Človeštvo še ni reklo zadnje besede! Še so kraji, ki jih bomo osvojili, še so planeti in zvezde, na katerih bomo pustili svojo sled. Tak optimizem, tako ambicioznost je za našo generacijo simbolizirala fotografija Neila Armstronga na Luni.

Boljše podobe tega prerojenega optimizma, kot je avto z vesoljcem za volanom, ki se oddaljuje od Zemlje, ni. Avto je simbol svobode gibanja. Usedeš se v avto in se odpelješ. Stran, prosto, svobodno, kadarkoli, kamorkoli. Elon Musk izdeluje električne avtomobile, ki dajejo svobodo brez slabe vesti zaradi onesnaževanja okolja.

Da, dobro trženje za Teslo. In dobro trženje za Ameriko. Avto je ameriški simbol in Amerika se s temi posnetki vrača na mesto ambiciozne supersile. Amerika je spet velika. Ne vrača se z državnimi, davkoplačevalskimi programi, vrača se z iniciativo zasebnika. Zasebnik je izstrelil raketo, ki je močnejša od katerekoli obstoječe in približno pol tako močna kot Saturn V, ki je Armstronga peljal na Luno.

Simbolika je premočna, da ne bi šla v nos. Poslati v vesolje avto – ves ta strošek za nekaj, kar ni "koristno", kar je nesmiselno, nepotrebno! Mar ne bi, če je že treba raketo testirati, poslali gor česa "koristnega". Kak satelit, ki bi meril globalno segrevanje? Morda ploščo, na katero bi vklesali listino o človekovih pravicah. Iz Vitanja bi morda predlagali, da bi v vesolje poslali krožit nagrobnik Hermana Potočnika Noordunga. Ali pa primerno težak kos temelja njegove rojstne hiše. Če bi šlo za javna sredstva in bi o tovoru preizkusne rakete odločala medresorska delovna skupina, bi morda predlagala, da bi v vesolje poslali izdelke slovenskih osnovnošolcev in osnovnošolk in tako utrdili zavedanje o pomenu skupnostnega razvoja vesolja. Otroci bi to naredili, okrepčani s slovenskim zajtrkom! Če bi o tovoru odločala strokovna komisija za ministrstvu za kulturo, bi morda v eliptično krožnico okoli sonca poslali WC-školjko in bi bil performans nagrajen z malo Prešernovo nagrado.

Ampak ne, brezvestni kapitalist pošlje v vesolje osebni avtomobil! Ta simbol nebrzdanega potrošništva in svobode gibanja. Ni čudno, da je Naomi Klein zajedljivo tvitnila, naj damo že mir, da je to pač reklama za avto v vesolju. Mizerabilisti njenega tipa nočejo, da težave planeta reši tehnologija, da jih rešijo fiziki in inženirji. Za greh uničevanja planeta se lahko odkupimo samo s trpljenjem. Tako, da se odpovemo udobju zakurjenih stanovanj, sočnim zrezkom in osebnim avtomobilom.

Kulturni praznik

Izstrelitev avta v vesolje je kulturni praznik. Je praznik kulture, ki je radovedna, ambiciozna in verjame v svojo prihodnost. To je praznik človeškega duha prav zato, ker ni v vesolje poslal nečesa na prvo žogo koristnega, kar bi zmanjšalo lakoto, globalno segrevanje ali razlike med spoloma. To je bilo sporočilo, da človek ne živi samo od kruha, primerno za tretje tisočletje.

Kazalo je že, da se bo treba ukvarjati samo še s tem, kako bomo pravično delili univerzalni temeljni dohodek – univerzalno socialno podporo – za brezdelje. In potem pride Musk in proti Marsu izstreli avto. Šli bomo na Mars, očistili bomo planet in iztrebili revščino in "naredili še tiste druge stvari". In za to bo treba delati, ne pa čakati na socialno podporo. Treba bo narediti kaj otipljivega; kar stoji pokonci, kar leti, kar prevaža, kar dostavlja svežo vodo in čisto energijo, kjer je mogoče delati in stanovati. Dela za inženirje ne bo zmanjkalo – ne pri zadevah z roba vesolja ne pri tistih doma. Mladi imajo še naprej priložnost spreminjati svet – tisti svet, ki ga vidimo in tipamo in ki ga ustvarjajo inženirji – strojni, elektro, računalniški, kemijski. In gradbeni! Tudi na Marsu in Luni se bo verjetno gradilo, v Slovenji pa zagotovo. Kmalu se bo vpisovala nova generacija študentov. Priložnosti za spreminjati svet na bolje so odprte.

[1] Angry Birds