SiolNET. Siol Plus
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Karl Erjavec: Brez naše stranke bi starejši živeli še slabše

2

termometer

Predsednik DeSUS-a pravi, da mu večkrat očitajo, da se zavzema za upokojence, saj jim pravzaprav ni nič hudega in so družbi tako ali tako le v breme.

Model, da bomo pokojninsko blagajno polnili zgolj s prispevki od dela, je preživet, iskati je treba tudi druge vire. Edino zagotovilo za višje pokojnine je uspešnejše gospodarstvo, je za SiOL povedal predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Karl Erjavec. Kako po vaše živijo starejši v Sloveniji na splošno? Težko, glede na to, da vemo, da je povprečna pokojnina 570 evrov, kar je pod minimumom, ki ga mora nekdo prejemati za normalno preživetje. Ko hodim po terenu, vidim, da ljudi skrbi, kako bodo poravnali račune, kaj bodo naslednji dan jedli. Vidim, da živijo težko in da bi bilo treba nekaj storiti, da bodo živeli bolje. Če samo pomislimo, da nek človek dela 40 let za to, da na koncu prejema 450 evrov pokojnine, se resno lahko vprašamo, če se splača, da sploh delaš. Zdi se, da je stanje vedno slabše. Vas skrbi, kakšen bo status upokojenca za vas, za vašo generacijo? Da. Še pred nekaj leti me ni, ker je bil gospodarski položaj dober. Jasno je, da bomo brez uspešnega in učinkovitega gospodarstva težko zagotovili sredstva za pokojnine, zdravstvo in druge stvari. Treba bo nekaj storiti, da gospodarski položaj izboljšamo. Ti, ki se zdaj upokojujejo, niso imeli možnosti vplačevanja pokojninskih zavarovanj, kot je v navadi v tujini.

Mladi si še osnovnih prispevkov ne plačujejo, vedno več je namreč zaposlitev prek avtorskih pogodb.

Model, da bomo pokojninsko blagajno polnili zgolj s prispevki od dela, je verjetno preživet. Blagajno bi morali polniti tudi iz drugih virov, iz DDV bi na primer lahko šel en odstotek za upokojence.

Delovna mesta se morajo kljub temu zagotoviti, saj je ljudi vedno več.

Da, a to je mogoče le, če bomo imeli uspešne programe in proizvode. Brez tega je nemogoče.

DeSUS je močna politična stranka. Zakaj upokojenci ne živijo bolje?

Brez naše stranke bi živeli še slabše. V dvajsetih letih smo marsikaj preprečili. Stranka je pravzaprav nastala ravno zaradi bojazni, kakšno socialno varnost prinaša kapitalizem.

Kaj bi bilo slabše brez DeSUS-a?

Preprečili smo na primer pokojninsko reformo, s katero bi se znižale pokojnine. V Janševi vladi smo dosegli, da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač. Pri KAD-u smo preprečili, da se denar, ki se je nabral iz družbene lastnine – tistih 10 odstotkov, ki je namenjenih za upokojence – ni razprodal, porazgubil. Na področju zdravstva smo večkrat preprečili, da se standard ni še bolj drastično zmanjšal.

Kaj boste naredili za dvig pokojnin v prihodnosti?

Odgovor je v uspešnejšem gospodarstvu. Če bomo zaposlovali mlade, bo več zaposlenih in več plačanih prispevkov tako za pokojninsko kot zdravstveno blagajno. Namesto da se zadolžujemo, da dokapitaliziramo NLB, se raje zadolžimo za to, da bi odprli nove investicije, na primer za modernizacijo železnic. Odpreti se je treba za druge trge, ne le za Avstrijo, Italijo, Nemčijo.

Pokojnine so nizke, vedno več se govori tudi o nasilju nad starejšimi, za upokojence celo govorimo, da so paraziti. Kako spremeniti splošen odnos do starejših? Kakšna je tu vloga mnenjskih voditeljev, strank, navsezadnje vas?

Velika. Starejši so ranljiva skupina. Vedno več se odkriva nasilja nad starejšimi, kar pa ne pomeni, da ga je zdaj več kot včasih. O tem se zdaj pač bolj odprto govori. Socialno šibek starejši človek brez sredstev za preživljanje je prej žrtev nasilja kot nekdo, ki ima lastne dohodke, ki zagotavljajo preživljanje. Morda se mladi, ki ne vidijo pred seboj lepe prihodnosti, zatečejo k temu, da so nasilni nad starejšimi in jih izsiljujejo za denar, da zadovoljijo neke svoje konkretne potrebe.

Živimo v obdobju kulta mladosti, ko je starost nezaželena. Kako to spremeniti?

To je del potrošniške miselnosti. Dokler si mlad, se lahko uveljaviš, si lep in zanimiv. Ko si star, si nezanimiv, si že breme družbi. Bojim se, da zrelosti, da bi to presegli, ni, in da bo boj težek. Mladi bi morali spoštovati vrline starejših, tako kot so jih včasih, ko so stari ljudje veljali za modre in spoštovane člane družbe.

Če se ne bo spremenila vsa družba, bodo te stvari morali razumeti vsaj politiki in jih urejati z nekimi formalnimi ukrepi?

Tudi sam slišim očitke, češ, kaj se grem, da se zavzemam za starejše, da jim tako ali tako ni nič hudega, da so samo breme družbi in tako naprej. Medgeneracijska solidarnost je pomembna. Mladi ne morejo brez starih in obratno. DeSUS je ena izmed redkih političnih strank, ki ima to tudi v svojem programu. Gremo celo korak dlje, ustanovili bomo mladi DeSUS, da bi to sodelovanje okrepili.

Kaj lahko starejši prispevajo Sloveniji in kako jih k tem spodbudimo?

Treba je vedeti, da so starejši v svojem življenju prispevali že ogromno. Tudi ta naša zgodba o uspehu, o kateri poslušamo, kaže na to, kaj so naši starši in dedje zgradili. Starejši bi sicer lahko sodelovali v programih, namenjenih starejšim, imajo veliko znanja. Morda bi lahko svetovali, pomagali drugim starejšim, ki jim je težje. Takšne programe bi morala država spodbujati. Mlade brezposelne bi lahko usmerjali v javna dela, kjer bi pomagali starejšim, na primer šli namesto njih v trgovino. Socialna denarna pomoč, ki jo dobiš ne glede na to, ali kaj počneš ali ne, bi se lahko tako pogojevala. Tukaj je ogromno možnosti, ki jih še nismo začeli izkoriščati.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin