Vrt za živali, ne za zaslužek (foto)

ZOO park Rožman ni običajen živalski vrt. Park leži na Vrzdencu pri Horjulu, njegov začetek pa sega precej let nazaj, ko je velik ljubitelj živali, gospod Jože Rožmanec, odprl živalsko zavetišče.

V parku so dobile dom poškodovane in osirotele živali, a je leta 2003 Slovenija prevzela evropsko zakonodajo, ki takšnim primerom ne dovoljuje pomoči. Tako so pri Rožmancu, kjer poleg Jožeta pomagajo tudi žena, hčerki in sin, leta 2007 pridobili dovoljenje za "živalskemu vrtu podoben prostor", kjer so lahko še najprej prostovoljno skrbeli za živali. Od srn, divjih prašičev do medvedov so poškodovane živali našle oskrbo v Parku Rožman, lanskega aprila pa so tudi uradno pridobili status zasebnega živalskega vrta. S tem je njihova zgodba dobila nova poglavja.

Druga priložnost za topel dom

V parku danes domuje približno 200 živali iz kar 25 različnih živalskih vrst, njihova družina pa se povečuje z vsakim novim najdenčkom. Pri Rožmancu so zatočišče našle poškodovane in bolne prostoživeče živali ter zapuščeni mladiči brez možnosti vrnitve v divjino, novo priložnost pa so dobile tudi eksotične živali, ki so jih prvi lastniki zavrgli.

Eden takšnih primerov so nosati medvedki, ki so bili na Češkem kupljeni za domače ljubljenčke. Odrasli so v zastekljenem balkonu bloka v Mariboru, a so jih morali lastniki zaradi pritožb sosedov oddati – kot nočne živali so aktivni in glasni šele ponoči. V Parku Rožman zdaj domujejo v prilagojeni ogradi.

Preostale divje živali se ob uspešni rehabilitaciji in po tem, ko se naučijo samostojnosti, vrnejo v divjino. Park smo obiskali tudi mi, po njem pa nas je popeljal njegov lastnik Jože, ki pravi, da je skrb za živali postala njegovo življenje.

Živali rešili pred evtanazijo

Problematika evtanazije nebogljenih živali je v Sloveniji precej neopažena, zato se v Parku Rožman trudijo ljudi spodbujati k humanemu odnosu do živali. Da bi ohranili dejavnost in se izognili evtanaziji živali, so park registrirali kot živalski vrt, a vseh preprosto ne morejo rešiti.

Sredstva za odkup živali, ki jih sicer čaka žalosten konec, zbirajo sami, a kot pravi Jože, zadoščenje na koncu odtehta tudi to. "Neštetokrat so mi že rekli, da sem malo nor, a živali ne moreš kar zapustiti, ko zmanjka denarja," še pove.

Park sicer deluje brez subvencij, zato je denar velikokrat ovira, a Jože pravi, da tega ne počne za dobiček. "To ni projekt, ki ga lahko zapreš, ko greš v minus, kaj pa bo z živalmi?"

Medveda rešil pred smrtjo, zdaj ga ima za hišo

Prav vsaka žival v parku ima za seboj težko zgodbo, če jih Rožmanec ne bi odkupil, pa bi bile do danes že odpisane. V parku se po svoji ogradi lenobno preteguje 12-letni medved Tim, ki si ga v naravi ne bi želeli srečati. Danes 300-kilogramsko zverino so prvi lastniki našli še kot mladiča, ga neustrezno odvzeli iz narave in kot trofejo dali na prodaj italijanskemu lovcu. Park ga je odkupil in ga vzel pod svoje okrilje.

"Še sam ne vem, kako nam je uspelo zbrati denar, znesek je seveda moral biti višji od tistega, ki ga je ponujal Italijan," pove Jože in nas spomni, da bi Tim v nasprotnem primeru zdaj nagačen stal v nekem kotu.

Živali kažejo hvaležnost, a poznati moramo meje

Jože nam med sprehodom po parku pove nekaj žalostnih zgodb, ki so doletele živali, ki danes mirno poležavajo po svojih ogradah, a pri Rožmanu ne dobimo občutka, da so v ujetništvu. "Kdaj se oglasijo tudi kakšni samooklicani borci za pravice živali, ki mi očitajo, da so živali v kletkah, a večinoma sploh ne poznajo ozadja in našega poslanstva. Če ne bi bile v mojih kletkah, jih sploh ne bi bilo več na svetu," še enkrat opomni Jože, ki je šest let kot oskrbnik delal tudi v ljubljanskem živalskem vrtu. Tam je službo neuradno izgubil zaradi opozarjanja na določene nepravilnosti, uradno pa zaradi konkurenčne dejavnosti, ki naj bi jo ljubljanskemu vrtu predstavljal njegov zasebni park.

Če ste ob obisku komercialnih živalskih vrtov kdaj dobili občutek, da so živali depresivne, zdolgočasene ali napete, tega v parku pri Horjulu ni opaziti. "Živali kažejo hvaležnost," pove Jože, a doda, da moramo poznati tudi meje. Medtem ko opazujemo medveda Tima, kako grizlja jabolko, pove: "Dlje ko je žival med ljudmi, bolj nevarna je." Te se namreč preveč navadijo na ljudi, takšno življenje pa ni v njihovi naravi.

Želve v juho, emuji v zrezke

Nov dom je našlo tudi več kot 30 kopenskih želv, ki so jih zaplenili pri nelegalnem prevozu prek Slovenije. Namenjene so bile v italijanske restavracije, kjer kot specialiteto strežejo želvjo juho.

Par emujev je prejšnji lastnik kupil v okviru poslovne ideje za vzrejo mesa in jajc. Podjetje je zaradi nepoznavanja živalske vrste, ki jajca za razplod leže le enkrat letno, propadlo, emuja pa sta postala finančno breme. Dom v parku ju je rešil pred evtanazijo.

Poleg enookega ponija, iz katerega naj bi naredili klobase, do lame, ki jo je Jože odkupil od cirkusa, se v Parku Rožman skriva še več pretresljivih zgodb.

Rešene živali lahko obiščete tudi vi

Park je odprt za javnost in ima vzgojno-izobraževalno noto. Spodbujajo k odgovornemu ravnanju z živalmi, sodelujejo pa z društvi za zaščito živali in veterinarskimi šolami. Na leto jih obišče kar nekaj ljudi, od družin z otroki, šolskih skupin do upokojenskih društev, vse pa druži ljubezen do živali.