Nadarjeni klarinetist, ki se v Švici uri za mesto v orkestru

Domen Marn je do zdaj med drugim prejel že zlati plaketi in srebrni priznanji za nastop na državnem tekmovanju, posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju v Vidmu, osvojil je prvo mesto in naziv lavreata na mednarodnem tekmovanju pihalcev v Požarevcu in Beogradu.

Bolj kot priznanja so pomembne izkušnje "Priznanja sama po sebi ne pomenijo veliko, gre bolj za izkušnje in za to, da se kališ pred žirijo, v kateri so priznani glasbeniki," pravi Marn, ki v Zürichu obiskuje podiplomski študij glasbe v razredu svetovno vedno bolj uveljavljenega strokovnjaka za klarinet, profesorja Fabia de Casole.

Da bi mu lahko uspelo kot glasbeniku, so zgodaj opazili starši in ga vpisali v nižjo glasbeno šolo v Krškem, tam je preizkusil klarinet, se z njim takoj spoprijateljil in se mu dokončno posvetil, čeprav je prvi dve leti igral tudi kljunasto flavto. Sledila sta izobraževanje na Umetniški gimnaziji v Celju in pot v Švico, kjer je končal visoko šolo za glasbo.

Razmišljal je tudi o Salzburgu in Budimpešti "Glede študija v tujini sem preigraval različne možnosti, razmišljal sem o Salzburgu in Budimpešti. Potem pa sem dobil kontaktne podatke profesorja de Casole, obiskal njegovo uro in koncert in vse mi je bilo zelo všeč. Opravil sem sprejemne izpite," začetek svoje švicarske zgodbe opisuje Marn.

Prvo leto si je še pomagal s Zoisovo štipendijo. Sicer pa imajo študentje tudi na šoli v Zürichu številne možnosti za financiranje študija, od štipendij do povezav z različnimi zavodi, pravi Marn. Mesečni stroški njegovega bivanja v Švici, v mislih ima študentsko različico, se gibljejo od 1.000 do 1.500 frankov, k temu pa je treba prišteti še 800 frankov šolnine za vsak semester.

"Odločil sem se za orkestrski študij, ker ima šola povezavo s züriško opero, zato moraš tam obvezno opraviti avdicijo in imeti ure z njihovimi solisti. Veliko je individualnega dela, precej je izbirnih predmetov in dela s skladatelji. Predvsem pa mi je všeč, ker se veliko posvečajo novi glasbi 20. in 21. stoletja," način glasbenega študija v Švici opisuje Marn.

Kot klarinetist težko narediš solistično kariero Domen Marn se je do zdaj izpopolnjeval pri številnih priznanih klarinetistih in profesorjih za komorno glasbo, kar mu je, kot pravi, precej razširilo glasbena obzorja.

Priložnostno je igral tudi v znanih profesionalnih orkestrih, med njimi v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, Orkestru Musikkollegium Winterthur, Orkestru Collegium Novum Zürich, Ensemble Paul Klee Bern, orkestru Bavarske filharmonije in v Orchesterakademie der Zürcher Hochschule der Kunste. Je tudi stalni član Mladinskega pihalnega in simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje ter Simfoničnega in pihalnega orkestra GŠ Krško. V prihodnji koncertni sezoni 2013/2014 bo kot praktikant sodeloval z orkestrom Luzerner Sinfonieorchester.

"To mi je pravzaprav še največ prineslo, saj je delo v orkestru tisto, v čemer vidim svojo prihodnost. Danes je težko imeti profesionalno solistično kariero, če ne igraš violine ali klavirja ali če nisi solopevec. Pa za uveljavitev že skoraj potrebuješ menedžerja," pravi Marn.

Svojo poklicno usodo Marn povezuje z uspehom na orkestrskih avdicijah, ki se jih namerava kar najbolj udeleževati, predvsem tistih v tujini. Zaveda pa se, da je najti prosto mesto v orkestru danes enako zahtevno kot najti prosto delovno mesto v podjetju.

Pred dnevi se je vrnil iz Švice in z dvema študijskima kolegicama nastopil pred Magistratom v Ljubljani, preostalim nastopom pa se bo poleti odrekel, da se bo spočil in se pripravil na praktikum v Luzernu.