Muslimanski duhovnik na Teološki fakulteti

Harun Bišić je v Slovenijo prišel pred leti, da bi tu en mesec opravljal službo imama. Zaljubil se je, se poročil z znano humanitarno aktivistko Failo Pašić Bišić, rodila sta se jima dva otroka. V deželi, kamor je prišel za en mesec, živi in dela že deset let.

Že vrsto let je aktiven na področju kulturnih in integracijskih procesov Bošnjakov ter drugih pripadnikov različnih manjšin. Ustanovil je Zavod Abraham, v okviru katerega si je zastavil ambiciozen cilj – doseči sožitje med katoličani in muslimani.

Slovenija je bila zanj "pojem" Kot otroku in mladostniku je Harunu Slovenija predstavljala "pojem" lepe narave, odličnih športnikov, poštenih ljudi, reda in discipline, kakovosti. V spominu mu ostajajo znamke tekstilnih tovarn, kot so Mura, Rašica, Planika, Alpina, pri prehrani so ga navduševali Alpsko mleko, Argeta, Fructal, od industrijskih izdelkov iz nekdanje obljubljene republike pa so se mu v otroštvu najgloblje v spomin zasidrali Gorenje, Iskra, Sava, Tomos … "Naštete znamke so bile del otroštva skoraj vseh v Jugoslaviji. Lepe in nostalgične reči in besede, katerih pomen pa se je žal izgubil, zbledel."

Želi si biti del rešitve Na vprašanje, kako doživlja odnos večinskega prebivalstva do bošnjaške manjšine v Sloveniji, odgovarja jedrnato: "Kot naturalizirani Slovenec ne želim biti težava, ampak del rešitve težav družbe, v kateri živim." Pri tem ima v mislih aktualne stereotipe o tujcih kot delu težav.

Čeprav je kot aktivni musliman marsikatere ostre bodice deležen tudi na lastni koži, je z odnosom Slovencev do njega in njegove družine zadovoljen. "Zame je Slovenija med najlepšimi državami na svetu," pravi.

Kot ustanovitelj Zavoda Abraham, katerega cilj je predvsem vzpostaviti čim boljši medkulturni in medreligijski dialog, je Harun Bišić prepričan, da so dialog, medsebojno spoštovanje in strpnost edina pot do sožitja.

"Sodobna družba je izgubila precej vrednot. Posledica tega je dehumanizacija posameznika in prek tega tudi dehumanizacija celotne družbe."

Zahodni svet ni nestrpen samo do islama Medreligijske dejavnosti Zavoda Abraham potekajo v duhu prepričanja, da je prerok Abraham oče treh monoteističnih religij: judovstva, krščanstva in islama. "Zavzemamo se za vse tri religije, a zaradi vse bolj razširjene in agresivne islamofobije večinoma obravnavamo pojave in trende, ki so povezani z islamom in muslimani. Zaradi popačene podobe in napačne interpretacije islama na Zahodu poskušamo promovirati tudi islamsko duhovnost."

Zahodni svet pa po njegovem mnenju ni nestrpen samo do islama: "Lokalno, regionalno in globalno se dogajajo stvari in dogodki, ki jih je treba spreminjati in popravljati. Verbalni in fizični napadi, širjenje nestrpnosti, družinsko in mladinsko nasilje, terorizem, nepravične in vse bolj 'kolonialistične' vojne, oderuški bančni sistem, agresivni neoliberalizem v službi korporacijskih lobijev, ki uničuje delovna mesta, tovarne, naselja, celotne regije in države, so pojavi, ki se jim je treba nekako zoperstaviti."

A medreligijski dialog do zdaj po njegovem mnenju ni izpolnil pričakovanj. "Judaizem, krščanstvo in islam se spoprijemajo z novimi izzivi in težavami. Predstavniki vseh treh religij se bodo morali spoprijeti tudi z novodobnimi izzivi, kot so demokracija, univerzalne človekove pravice, svoboda za vse narode, socialna pravica, mediacija v vojnah, zaščitniški odnos do narave," meni Harun Bišić.

Islam v Evropi V okviru zavoda je pred kratkim izdal knjigo dr. Gregorja Petkovška Islam v Evropi, ki prinaša razširjeno in poglobljeno razumevanje Evrope in islamskega prispevka k njenemu razvoju. Drugi, prav tako pomemben projekt je bila strokovna ekskurzija v Iran, kamor je Harun septembra v sodelovanju z inštitutom Ibn Sina iz Teherana povabil več novinarjev, umetnikov in nevladnih aktivistov z namenom, da bi na različnih ravneh vzpostavili sodelovanje med Iranom in Slovenijo. "Spremeniti sebe v času sebičnosti, potrošniške družbe, družbe brezbrižne morale se zdi nemogoče. Izgubiti nekaj kilogramov ali preteči nekaj sto metrov na začetku hujšanja se prav tako zdi nemogoče. Tako včasih tudi medreligijski dialog ter prizadevanje za splošno dobro in resnico delujeta kot sizifovo delo," pravi Harun.

A obenem dodaja, da na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je kot musliman zelo lepo in pozitivno sprejet, poleg krščanstva obravnavajo tudi judaizem in islam.