Gnezdilnice za tiste, ki jih zanima svet čebel, pa ne morejo biti čebelarji

Danilo Bevk pravi, da ga predvsem privlačijo pestrost in odnosi med organizmi. "Vse je povezano, zato so naravni sistemi stabilni. Pri posegih v naravo se tega premalo zavedamo, zato imamo suše, poplave, plazove, onesnaženo vodo, težave s škodljivci, pomanjkanje opraševalcev …" dodaja.

In izpostavlja: "Če bi bolje opazovali in bolj spoštovali naravo, bi bilo teh težav manj."

Posebna ljubezen: čmrlji Danilo Bevk se je nad čmrlji navdušil že v otroštvu, tako da se z njimi ukvarja že okoli 20 let.

"Čmrlji so mi simpatični. Na prvi pogled delujejo nerodni, a če jih opazujemo, vidimo, da so zelo urni, spretni in izvrstni opraševalci," pojasnjuje.

Pozneje se je kot študent biologije začel z njimi ukvarjati tudi raziskovalno, zadnji dve leti pa je tudi predsednik Komisije za alternativne opraševalce, ki deluje v okviru Čebelarske zveze Slovenije.

Kako nastane gnezdilnica za čmrlje? Gnezdilnice so nastale na podlagi Bevkovih izkušenj z gojenjem čmrljev in čebel samotark. Najprej jih je izdeloval za darila, zaradi vedno večjega zanimanja pa jih je letos začel izdelovati za prodajo.

Kot pove Bevk, je sicer nekaj ponudbe na našem trgu že bilo, vendar ni bila zadovoljiva. Po njegovih besedah je namreč pomembno, da so gnezdilnice oblikovane tako, da so varno domovanje opraševalcev in hkrati tudi okras vrta, balkona ali okenske police.

"Po odzivu sodeč mi je uspelo. Pomembno mi je tudi, da stranka dobi ustrezna navodila za uporabo in da se lahko kadarkoli obrne po nasvet," pojasnjuje Bevk.

In komu so gnezdilnice namenjene? "Vsem, ki jih zanima svet čebel, pa nimajo možnosti, da bi postali pravi čebelarji."

Sicer pa je struktura ljudi, ki gnezdilnice kupijo, zelo različna, od otrok do upokojencev. Marsikdo namreč nima niti vrta, a bi rad imel čebele na balkonu ali okenski polici, in ravno to Čmrljica omogoča.

Čebelarjenje zahteva vedno več prilagajanja, čebelar ne more biti vsak Danes so razmere, zlasti vreme, vedno bolj nepredvidljive, vsako leto je drugačno, zato se ne da delati na pamet, glede težavnosti čebelarjenja pripoveduje Bevk. Vendar dodaja, da kljub temu pri nas število čebelarjev narašča.

"Čebelarjenje je sicer zelo lep hobi, ne bi se pa strinjal, da je čebelar lahko vsak. Čebele zlasti spomladi in poleti zahtevajo precej skrbi. Če jih prepustimo same sebi, ne le, da ne bomo imeli medu, ampak bodo po vsej verjetnosti zaradi bolezni tudi kmalu propadle," je prepričan in zato izpostavlja, da mora posameznik vsekakor premisliti, preden se odloči, ali bo čebelaril.

Kaj je pomembno? "Če nimamo dovolj prostora, se bojimo pikov ali pa bi šli poleti radi na daljši dopust, je bolje, da si omislimo čmrlje ali čebele samotarke."

O čebelah, čmrljih in čebelah samotarkah Ljudem so najbolj poznane medonosne čebele, ki živijo v velikih družinah in lahko štejejo tudi 50 tisoč osebkov, trajajo pa več let. Kot pojasnjuje Danilo, tudi čmrlji živijo v družinah, le da so te veliko manjše, z največ nekaj sto delavkami.

Njihove družine trajajo le nekaj mesecev, jeseni propadejo, prezimijo pa samo mlade matice, pa še te ne v gnezdu, ampak nekje drugje v zemlji.

Manj poznane so tudi čebele samotarke, ki ne živijo v skupnostih, ampak za zarod poskrbi vsaka samica sama. V primerno luknjo odloži jajčeca in cvetni prah, jo zamaši in s tem je njena skrb za potomstvo končana. Iz jajčec se nato izležejo ličinke, ki pojedo cvetni prah in se zabubijo. Iz luknje izletijo šele naslednje leto in krog se lahko začne znova.

Razlikujejo se tudi po opraševanju, prednost čebel je, da so zelo številčne, a kljub temu ne morejo oprašiti vsega. Številni cvetovi so namreč prilagojeni na druge opraševalce. Čebele odpovejo tudi v slabem vremenu. V tem primeru pa ključno vlogo odigrajo čmrlji, ki lahko letijo tudi v mrazu, dežju in vetru, take razmere pa so spomladi ob cvetenju sadnega drevja zelo pogoste.

Čmrlji so sicer tudi izvrstni opraševalci paradižnika. Brez divjih opraševalcev bi torej veliko rastlin ostalo neoprašenih, še pojasnjuje Bevk.