Družina Grubar s potovanjem okoli sveta prišla do srca

Petletna Eliza, dvanajstletni Jernej, Urška in Tomaž Grubar so družina, ki preživlja vsakdan podobno kot številne slovenske družine, a jim je ljubo, če lahko svojo raziskovalno vnemo potešijo in se vsaj malce odklopijo. Tomaž in Urška, svobodnjaka, on televizijski producent, ona novinarka, sta usodno povezana s potovanji.

"Zdelo se nama je, da bo to dobra naložba" Spoznala sta se namreč na snemanju mladinske oddaje Lahkih nog naokrog in mogoče je že takrat ideja o potovanju okoli sveta pognala prve korenine. "Dolgo sem prepričevala Tomaža. Dokler sem mu težila, ni bilo nič, ko pa sem nehala težiti, je prišel domov z vozovnicami. Bila sem zmagovalka. Od tam naprej pa nisem več razmišljala, kam in kako, samo prepustila sem se." Seveda je odločitev spremljalo veliko pomislekov, pa denar, otroka, drugo okolje, bolezni, "a se nama je zdelo, da bo to dobra naložba".

Družina se je tako odrekla nakupu novega avtomobila srednjega razreda ali česa drugega, kar je vredno 25 tisoč, kolikor so zapravili za potovanje, in se januarja 2012 odpravila na dolgo pot. V 80 dneh so najprej z malce prestrašenimi koraki, ki so postopamo postajali vedno bolj pogumni in drzni, zarisali pot. Iz Velike Britanije v Severno Ameriko, na Cookove otoke, Novo Zelandijo, v Avstralijo, Hongkong in na jug Kitajske. Na potovanju sta nastajala tudi gradivo za potopisno knjigo Okoli sveta do srca in scenarij za dokumentarno serijo, ki so jo predvajali v dvanajstih polurnih delih.

Ob vonju sveže knjige iz tiskarne so bili člani družine na predstavitvi v Hiši sanjajočih knjig vidno vzneseni in otroka sta navdušeno in brez prevelike treme razlagala o svojih dogodivščinah na poti. Jernej, zoološki strokovnjak, komunikativen fantič, odličen v poznavanju angleških dialektov, je na potovanju razvijal nova prijateljstva, širil svoj pogled in domišljijo, razvijal svojo strast do pripovedovanja in se zaljubil v nove živali.

Ko je mravlja bolj zanimiva kot Pločnik slavnih "Na potovanju sem zelo užival. Jaz sem iskal samo živali in rastline. Meni sploh niso bile zanimive neke kulturne ali zgodovinske znamenitosti. Ko smo bili v Los Angelesu in smo se sprehodili po Pločniku slavnih, sem našel mravljo, ki je bila zame veliko bolj zanimiva." Eliza v pripovedovanju s potovanja ni imela tako doživetih izkušenj, da bi jih lahko delila, se je pa na potovanju dobro počutila.

Tomaž je kot največje dosežke njihovega potovanja okrog sveta izpostavil pobeg iz rutine, iskanje družinske in človeške bližine ter povezanost z otroki: "Osnovni namen poti je bilo iskanje bližine, družinske, človeške. Poleg tega smo ugotovili, da je vredno okusiti svobodo in se znebiti vseh okovov, ki jih nosimo tukaj. Otroka sta začutila najino prisotnost, saj smo tukaj starši velikokrat samo na pol z otrokom, naše misli so drugje. Tam smo bili povezani, ker smo se včasih tudi malce bali, in v takšnih trenutkih se družina še bolj poveže."

Potovanje pa je bilo poleg vsega lepega vsaj za Urško in Tomaža precej naporno. Snemanje, pisanje, zgodnjo vstajanje, pozno spanje. "Fizično je to precej naporno in odgovorno do otrok. Na Kitajskem sva v gneči skoraj izgubila Elizo in pomislila sva: en dogodek bi lahko potovanje spremenil v katastrofo."

Šola življenja Za Urško je bilo potovanje učenje in spoznavanje sebe, funkcioniranje družine in zakoncev na tujem ozemlju. "Na takšnem potovanju se drug od drugega veliko nauči. Zanimalo me je, kako funkcionirava kot zakonca na tujem ozemlju. Po dveh mesecih smo se uskladili in nam je bilo težko priti nazaj in si spet nadeti okove."

Na Novi Zelandiji so se zadržali najdlje, popolnoma jih je prevzela in navdušila. Še kakšno leto po potovanju so razmišljali, da bi se preselili tja, a so se nekako vdali in ostali na majhnem poznanem koščku sveta.

"Moje spoznanje je bilo, da živimo na zelo lepem koncu sveta. Čudovite reke in doline ne odločajo o kakovosti življenja. A bistveno, kar smo našli na Novi Zelandiji, so bili manj zastrupljeni odnosi med ljudmi. Prevzel nas je mir ljudi, ki živijo ob primerljivem tehnološkem razvoju, a z večjim mirom v sebi, ne poznajo škodoželjnosti, uživajo drug z drugim," razmišlja Tomaž.

"Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom, " je zapisal Lao Ce, Grubarjevi pa dodajo, da so hvaležni za pogum ob prvem koraku.